Rezultati so pokazali dokaj izrazite vzorce:
- Mešančki so imeli višje povprečne vrednosti strahu, pozornost in agresijo kot čistopasemski psi, na področju učljivosti pa ni bilo zaznati nobene razlike.
- Manjši psi (< 9 kg) so bili pogosteje ocenjeni kot bolj plašni, agresivni in zahtevnejši za pozornost, hkrati pa manj učljivi v primerjavi z večjimi psi.
- Mladiči so izkazovali večjo potrebo po pozornosti, manj strahu in agresije, vendar so bili manj učljivi kot odrasli, čeprav bolj kot starejši psi.
- Samice so bile bolj učljive kot samci.
- Sterilizirani/kastrirani psi so bili pogosteje označeni kot bolj plašni, agresivni in manj učljivi, kar izpodbija splošno prepričanje, da poseg zmanjšuje agresijo.
- Pri delovnih psih, kot so terapevtski in službeni psi, so bile potrjene nižje vrednosti agresije, medtem ko so psi, vključeni v poslušnostne programe, izkazovali večjo učljivost kot hišni ljubljenčki.
Vpliv let vključitve se je odražal v manjših, a statistično pomembnih razlikah: psi, vključeni v letih 2021–2023, so imeli nižje ocene učljivosti v primerjavi z letom 2020, medtem ko so vrednosti za strah ostale stabilne. V letu 2022 je bila zabeležena rahlo višja pozornost/razburljivost, v letu 2023 pa opazen upad agresije v primerjavi z 2020, brez jasnega trendnega vzorca. Regionalne razlike so bile manj izrazite; na primer, psi v srednjem zahodu ZDA so bili ocenjeni kot bolj zahtevni glede pozornosti.
Raziskava potrjuje tudi to, da so vedenjski vzorci neločljivo povezani z dobrobitjo psa in lahko delujejo kot zgodnji indikatorji zdravstvenih težav ali kognitivnega upada. Pomembna omejitev je zanašanje na subjektivne ocene lastnikov, ki so lahko pristranske, ter dejstvo, da številni kontekstualni dejavniki (slog dresure, družinski stres, izkušnje lastnikov) niso bili neposredno zajeti. Študija ne dokazuje vzročnosti, temveč razkriva asociacije, kar predstavlja osnovo za nadaljnje raziskave.
Sklepno študija nudi znanstveno utemeljeno izhodišče za spremljanje vedenjskih sprememb pri psih skozi življenjski cikel. Sistematično opazovanje sprememb vedenja lahko omogoči pravočasno prepoznavo zdravstvenih tveganj, izboljša pristope k šolanju ter optimizira skrb za dobrobit psov glede na pasmo, velikost in življenjsko obdobje.
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji PLOS One.
Vir: Virginia Tech
