Nad gripo kar z lučko?

Znanstveniki Centra za radiološke raziskave univerze Columbia so ugotovili, da nizke doze ultravijolične svetlobe, znane kot daljnja UV-C (far-UVC), uničuje viruse gripe v zraku brez da bi pri tem poškodovala človeško tkivo.

To, da ultravijolična svetloba, točneje njen spekter valovne dolžine med 200 in 400 nm, uničuje viruse, je znano že dolgo. Zato jo recimo uporabljajo za dezinfekcijo medicinske opreme. Kaj pa za dezinfekcijo prostorov? No ja, če v njih ne bi bilo ljudi, potem mogoče, v javnih prostorih pa stvar ni uporabna, saj lahko prevelike doze povzročijo kožnega raka, katarakto in še kaj. Iz enakega razloga tudi na soncu ne smemo biti predolgo.

Vodje ekipe omenjene univerze, David J. Brenner, se z UC-svetlobo ukvarja že leta in to, da je UV-svetloba na eni strani tako uporabna, na drugi pa nevarna, ga je zelo jezilo. Zato je hotel ugotoviti ali je vsa UV koristna in hkrati nevarna, ali pa znotraj njenega spektra obstaja kak del, ki bi lahko bil koristen in hkrati nenevaren. In pravi, da ga je s svojo  ekipo našel.

Rešitev je tako imenovana daljnja UV-C, gre pa za UV-svetlobo, ki ne more prebiti zunanjega sloja mrtvih kožnih celic človeka, ali narediti škode očem, prodre pa lahko v celice virusov in bakterij, saj so oboji neprimerno manjši od človeških celic (zato lahko tudi pridejo vanje). In ko UV-svetloba enkrat pride vanje, doseže njihov DNK in jih uniči.

Metodo so omenjeni znanstveniki testirali na virusa gripe H1N1. Za tega so se odločili zato, ker je prisoten v veliko sevih, poleg tega pa je v preteklosti povzročil že nemalo težav. Spomnimo se pandemije leta 2009, ki je prizadela kar 74 držav. In rezultati so bili zelo vzpodbudni, saj naj bi UV-svetloba valovne dolžine 222 nm učinkovito uničevala viruse v zraku. Ideja je vsekakor zanimiva, posebej zato, ker ni uporabna le na obstoječih virusih gripe ampak potencialno tudi prihajajočih.

Kaj pa cena? Na začetku naj bi se cena žarnice, ki bi oddajala svetlobo te valovne dolžine, gibala okoli 1000 dolarjev, ko in če bo prešla v bolj masovno proizvodnjo, pa bo vse skupaj seveda precej cenejše.

In kaj to pomeni za nas? To, da bomo v prihodnje v javnih prostorih, kot so čakalnice v ordinacijah, avtobusne in železniške postaje, prireditveni prostori, verjetno večkrat videli kakšno takšno lučko.


Vir: Columbia University