Od kod smrtonosni parazit?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 09. 2024 04:41:00, Kategorija: Trendi

Strokovnjaki so končno ugotoviti, od kod prihaja skrivnostna glivica, ki že nekaj desetletij mori dvoživke po vsem svetu.

Od kod smrtonosni parazit?
Zadnjih 70 let je bilo za dvoživke skoraj apokaliptično. Od sredine prejšnjega stoletja se je namreč po svetu razširila smrtonosna mesojeda glivica, ki je okužila več sto različnih vrst dvoživk in mnoge od njih pripeljala do roba izumrtja.

Parazit oziroma glivica se imenuje Batrachochytrium dendrobatidis ali skrajšano Bd, znanstveniki pa so ga s smrtjo dvoživk prvič povezali leta 1998, ko so raziskovali vzroke zmanjšanja populacije dvoživk v Panami in Avstraliji. Takrat je bilo znano, da nekaj pobija dvoživke po vsem svetu, saj se je njihovo število zmanjšalo, niso pa vedeli, kaj je to. Z odkritjem Bd so dobili prvega resnega osumljenca in ga pričeli aktivno spremljati.

V preteklih dvajsetih letih, odkar je bil parazit odkrit, se je razširil po vsem svetu (le na Antarktiki ga še niso zaznali), kriv pa je za izumrtje ali skorajšnje izumrtje vsaj 200 vrst dvoživk, predvsem žab. »To je, kar zadeva vpliv na biološko raznovrstnost, najhujši patogen v zgodovini sveta,« je National Geographic povedal eden od avtorjev študije Mat Fisher.

Ker se je proti sovražniku mogoče bojevati le, če ga poznaš, je skupina 50 znanstvenikov iz vsega sveta zadnje desetletje porabila za izdelavo genetske podatkovne baze različnih sevov Bd po vsem svetu. Če so naleteli na inficirano dvoživko, so vzeli vzorec njenega tkiva, iz njega izolirali glivico in njen DNK. Tega so nato primerjali z drugimi vzorci in tako zgradili »družinsko drevo« glive Batrachochytrium dendrobatidis. Opremljeni s temi podatki so nato uspeli slediti evolucijskim spremembam ter ugotovili, da se je sodobna različica Bd prvič pojavila na korejskem polotoku nekje v času korejske vojne, torej okoli leta 1950. Od tam se je patogen dokaj hitro razširil po vsem svetu in začel desetkati populacijo dvoživk, ki nanj niso bile navajene.

Toda ali lahko raziskava kako pomaga dvoživkam? Na žalost (še) ne. Pokazala je namreč, da Bd obstaja v več oblikah in da izredno hitro mutira. Iz dokaj blage različice v smrtonosno se lahko spremeni skoraj čez noč, takšnih sevov pa je izredno veliko, posebej v Braziliji in Afriki. Kaj dosti proti temu ni mogoče ukreniti, lahko se le poizkuša omejiti širjenje glivice. Kar tako preprosti, saj praktično ni države, kjer je ne bi bilo. Če torej znanstvenikom ne bo uspelo najti kakšnega zdravila, so dvoživke prepuščene sami sebi. Vso srečo jim želimo…

Rezultati raziskave so bili pred časom objavljeni v reviji Science.

Vir: National Geographic

preberite še to

Trendi
Se je odtalil ali ne?

Se je odtalil ali ne?

Dober nasvet za tiste, ki veliko potujete in hočete imeti dogajanje v zamrzovalniku pod nadzorom.

Trendi
Je imel čas svoj začetek?

Je imel čas svoj začetek?

Kaj je bilo pred Velikim pokom?

Trendi
Kako se znebiti akviziterjev

Kako se znebiti akviziterjev

Vas pogosto kličejo po telefonu in ponujajo najrazličnejše izdelke in storitve?

Trendi
Ko bi le imeli šest prstov…

Ko bi le imeli šest prstov…

Če bi jih, bi uporabljali dvanajstiški številski sistem in življenje bi bilo precej lažje...

Trendi
Se res vidi iz vesolja?

Se res vidi iz vesolja?

Je Veliki kitajski zid res viden iz vesolja? Astronavti pravijo, da ne…

Trendi
Matematična ura

Matematična ura

Bi radi vadili svoje računske sposobnosti tudi ob tako banalnih opravilih kot je pogled na uro? Ali pa zmedli ...

Trendi
Kriv je regrat!

Kriv je regrat!

Kako naj 19-letno dekle konservativnim staršem pove, kako to, da je noseča?

Trendi
Znanstveno o neznanstvenem

Znanstveno o neznanstvenem

Eden najbolj znanih fizikov o neznanih letečih predmetih, astrologiji in znanstvenih metodah…

Trendi
Kako vedo, da ni prava?

Kako vedo, da ni prava?

Preverjanje pravilnosti številk kreditnih kartic obstaja že 60 let…

Trendi
Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

ZDA bodo ob vstopu pregledovale tudi vaša družbena omrežja in zahtevale podatke tudi o vaših ožj...

Trendi
Zaporniška statistika

Zaporniška statistika

Glede na število zaprtih ljudi smo kar nizko na lestvici…

Trendi
Se tudi rastline pogovarjajo?

Se tudi rastline pogovarjajo?

Znanstveniku je uspelo pripraviti dve rastlini do tega, da sta se pogovarjali med seboj... Recimo...