Odkrit manjkajoči člen do boljših baterij?

Znanstveniki kot zelo obetajoč material za izdelavo litij-ionskih baterij, točneje anod, že leta vidijo silicij. Silicijeve anode bi lahko, vsaj teoretično, povečale zmogljivost baterij za kar desetkrat. In zakaj ne? Težava je v tem, da je silicij dokaj krhek material, ki v procesu polnjenja baterij hitro razpade. V procesu polnjenja se namreč delci razširijo na štirikratno velikost, v procesu praznjenja pa spet skrčijo. Tega silicij v obstoječi obliki preprosto ne prenese. Kaj narediti?

Znanstveniki so poskušali marsikaj. Silicij so obdali z grafensko kletko, ga drobili v prah,  oblikovali v nekaj mikronov dolge nanocevke, uporabljali v obliki nanodelcev in še kaj bi se našlo. A neke pametne rešitve niso našli. Do sedaj, ko naj bi to uspelo znanstvenikom norveškega Inštituta za energetsko tehnologijo. Ti naj bi odkrili snov, ki se doda siliciju in ki te težave odpravlja. O njeni sestavi zaenkrat še molčijo, saj so v fazi pridobitve patenta, so pa objavili rezultate testiranj. Ta so pokazala, da SiliconX omogoča tri do petkratno povečanje kapacitete napram obstoječim baterijam z anodami iz grafita.

In kaj to pomeni v praksi? Pomeni telefone, ki jih bo treba polniti le dvakrat tedensko in električne avtomobile, ki bodo z enim polnjenjem lahko prevozili 1500 kilometrov ali celo več. Seveda ČE zadeva deluje tako, kot pravijo njeni norveški starši.

Vir: IFE (v norveščini)