»Opišite svoj prdec!«

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 6. 10. 2025 05:19:00, Kategorija: Trendi

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zabaven projekt…

»Opišite svoj prdec!«
Vodilna avstralska raziskovalna agencija CSIRO v enem izmed najbolj zabavnih znanstvenih projektov, na katere smo kdaj naleteli, prosi ljudi po vsej državi, da v treh dneh spremljajo svojo napihnjenost prek brezplačne in namerno smešne aplikacije Chart Your Fart.

Čeprav ima aplikacija resno plat - pomaga znanstvenikom bolje razumeti zdravje črevesja ljudi po vsej državi - jo je malce težko jemati brez nasmeha na obraz. Od udeležencev namreč zahteva, da ne beležijo le tega, kdaj so se zasmrdeli, temveč da ocenijo značilnosti prdca: v tabeli so zapisani smrad (od brez vonja do strupenega), glasnost (od tihe do oglušujoče), trajanje (od kratkega do večnega), kako dolgo je vonj ostal (od bežnega do večnega) in njegovo zaznavanje (od neopaznega do očitnega). »Izločanje vetrov je naravni pojav in znak, da naš prebavni sistem deluje, kot mora, saj izloča odvečne pline, ki nastajajo pri razgradnji in predelavi zaužite hrane,« je povedala raziskovalna dietetičarka CSIRO Megan Rebuli. »Različna živila, zdravstvena stanja ali celo način žvečenja ali požiranja lahko vplivajo na to, kako naše telo predeluje odvečne pline, kar povzroči različne vonjave, pogostost ali celo količino,« je dodala.

Zabaven projekt je nastal na podlagi študije o zdravju črevesja iz leta 2021, ki je pokazala, da so Avstralci pri prdenju nadpovprečno uspešni. Približno 60 % anketirancev je poročalo o »prekomernem napenjanju«, skoraj polovica pa jih je dejala, da se jim to dogaja »večino dni«. Da bi zbrali bolj podrobne podatke o tem, kaj se dogaja »tam spodaj«, so zabeležili tudi starost, spol in ali je nekdo pred kratkim spremenil prehrano. Anonimnost se ohranja z aplikacijo, ki vsakemu udeležencu dodeli kodo, vendar je potreben elektronski naslov.

»Raziskave so tako dobre, kot so dobri podatki, ki jih imamo, zato želimo sodelovati s čim večjim delom naše raznolike avstralske skupnosti, da bi spodbudili inovacije na področju raziskav zdravja in dobrega počutja ter dosegli pomembne rezultate,« je dejala vodja projekta in vedenjska znanstvenica CSIRO, Dr. Emily Brindal. »Želimo predstaviti potencial raziskav, ki jih vodi javnost, in pozvati skupnost, naj sodeluje pri oblikovanju naše prihodnje znanosti o zdravju in dobrem počutju.«

Ameriški Nacionalni inštitut za diabetes ter prebavne in ledvične bolezni navaja, da so študije poročale, da ljudje »pridelajo vetrove od 8 do 14-krat na dan, vendar strokovnjaki menijo, da je do 25-krat še vedno »normalno«.

Vir: CSIRO

preberite še to

Trendi
Zaljubljeni papagaj

Zaljubljeni papagaj

Da ljubezen očitno ne pozna meja se je prepričal tudi ta snemalec…

Trendi
Nikar tako…

Nikar tako…

Če boste kupovali novoletno jelko, dobro razmislite, kako jo boste prepeljali domov.

Trendi
Zajci so nekoč bili tudi šestkrat večji...

Zajci so nekoč bili tudi šestkrat večji...

Zgodba o tem, kako je izginilo Sredozemsko morje in so zaradi tega zajci zrasli do zavidljivih velikosti.

Trendi
Kaj sploh je meme? Od kod njegovo ime?

Kaj sploh je meme? Od kod njegovo ime?

Na socialnih omrežjih jih vidite dnevno, se jim smejite, toda ali veste, od kod so dobili ime?

Trendi
Raje kihnite tako, kot se šika...

Raje kihnite tako, kot se šika...

Tale Anglež si bo verjetno za celo življenje zapomnil, da si med kihanjem ni dobro zamašiti ust in nosu...

Trendi
Uspešnost zdravljenja zaenkrat 100%

Uspešnost zdravljenja zaenkrat 100%

Prelomna terapija za zdravljenje raka na danki.

Trendi
Simbol, ki je spremenil matematiko

Simbol, ki je spremenil matematiko

Ničla - število, ki je omogočilo, da smo to, kar smo...

Trendi
Temelji kibernetske varnosti se začnejo pri otrocih

Temelji kibernetske varnosti se začnejo pri otrocih

Promocijska vsebina
A1 Slovenija je ...

Trendi
Tako blizu, a tako daleč

Tako blizu, a tako daleč

Otoka, ki sta narazen le 3,8 km, med njima pa je 21-urna časovna razlika.

Trendi
Modra svetloba je lahko tudi koristna

Modra svetloba je lahko tudi koristna

Modra svetloba povzroča težave, so rekli. Nekaterim pa tudi pomaga.

Trendi
Bakterijski GPS

Bakterijski GPS

Bakterijska »navigacijska naprava« lahko presenetljivo natančno spremlja, kje ste bili…

Trendi
»Opišite svoj prdec!«

»Opišite svoj prdec!«

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zab...