Ste jo opazili tudi vi?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: pred 14 urami, Kategorija: Trendi

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda smo priča »tretjemu valu udomačitve«.

Ste jo opazili tudi vi?
Znanstveniki so odkrili da imajo nekateri psi genetsko varianto, ki naredi njihove oksitocinske receptorje bolj občutljive. Študijo je leta 2016 izvedla Univerza v Linköpingu na Švedskem. Psi, ki so prejeli pršilo oksitocina za nos, so bili bolj nagnjeni k temu, da so pri reševanju uganke iskali pomoč pri svojih lastnikih. Sklep: psi z izboljšanimi oksitocinskimi receptorji iščejo pomoč pri ljudeh, kar naj bi nakazovalo evolucijski premik proti močnejši vezi med psom in človekom. Nekako razumemo, zakaj bi ljudje lahko potegnili to povezavo, a dokončen sklep na podlagi ene same majhne raziskave ni dovolj.

Reči, da gre za »novo fazo evolucije«, je morda pretiravanje. Je pa tudi res, da so se človeška pričakovanja do psov v zadnjih desetletjih spremenila. Psom smo zelo spremenili pravila igre. Še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je, tako statistike, večina psov po svetu živela zunaj. Lovili so podgane in strašili morebitne vsiljivce (pa tudi sosedove otroke in pismonoše), podeželski psi so varovali in pasli živino... Če bi pes spal v vaši postelji, bi se verjetno zbudili s klopi in bolhami po sebi.

Ko je britanski veterinar dr. Ian Dunbar leta 1993 ustanovil Združenje inštruktorjev za šolanje psov (kasneje se je društvo preimenovalo v Združenje profesionalnih inštruktorjev za šolanje psov.), je šolanje družinskih psov imenoval posebna dejavnost. Dunbar je bil pred časom. Prav tako John Katz, ko je leta 2004 napisal svojo preroško knjigo Novo delo psov. »Šolanje psov je bilo malo znano in malo potrebno, saj so psi večinoma prosto pohajkovali po soseski in so jih le redko vodili na povodcu.« Katz je napovedal premik v tem, kako bodo psi kmalu postali del človeškega vsakdana. In to se je dejansko tudi zgodilo. Podgane in ovce so ostale zunaj, pse pa smo povabili v hišo. Postali so družina. Čustveni nadomestki. Naši prijatelji, svetovalci in zaupniki. Tudi na podeželju. Katzove napovedi so se torej uresničile. A na žalost tudi tiste slabe. Svet se je v zadnjih tridesetih letih hitro spremenil – in se še vedno spreminja. Raziskovalci človeške psihologije sumijo (upravičeno?), da smo tehnologijo in družbeni pritisk spremenili hitreje, kot zmoremo dohajati. Ljudje smo prehiteli lastno evolucijo. Postali smo razdeljeni in osamljeni. Pritisk, ki je posledično padel na pse, je bil neizogiben. Naši mogočni lovci in pastirji zdaj nosijo oblačila. Psi, ki so nekoč prinašali divjad in odganjali vsiljivce, so zdaj naši čustveni oskrbniki. Nekoč so bili v ozadju, zunaj, zdaj pa so pogosto središče našega sveta. Je to zanje preveč?

Ljudje in psi imamo dolgo skupno zgodovino. Fosilni zapisi kažejo, da smo se skupaj razvijali zadnjih 14.000 let. In se še vedno. In pri tem ima oksitocin verjetno že dolgo svojo pomembno vlogo. Dokazano je namreč, da če si z vašim psom nekaj minut ljubeče zrete v oči, se obema zviša raven oksitocina v krvi v primerjavi z osnovnimi vrednostmi pred tem pogledom. In če nekateri psi razvijajo boljše receptorje, naj bo tako.

Toda več oksitocina samo po sebi verjetno ni čarobna formula. Oksitocin ima v človeškem telesu veliko vlog. Pomaga pri krčenju maternice (med porodom in pri menstruaciji), veliko vpliva pa ima tudi na dojenje pri mladih materah. Oksitocin se pojavi tudi pri moških, saj krepi vezi s partnerkami in potomci. Kot večina dobrih stvari ima tudi stranske učinke. Oksitocin očitno povzroča pristranskost do »naših« in večjo razdražljivost ter agresijo do »njihovih«. Kaj to pomeni? Ljudje (in verjetno tudi psi), »napumpani« z oksitocinom, se lahko bolj poistovetijo s svojo družino in prijatelji, a bodo tudi verjetneje zavračali ali napadali tiste zunaj svoje primarne skupine.

Kaj naj storimo z vsemi temi podatki? Hormoni in druge nevrokemikalije so fascinantna, vedno spreminjajoča se juha. O njih vemo le malo. In še veliko več se bomo naučili.

Vir: Univarza v Linköpingu

preberite še to

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...

Trendi
Nenavadna in nepričakovana povezava

Nenavadna in nepričakovana povezava

Nad simptome avtizma z zdravilom proti – driski…

Trendi
Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

To, da naj bi bila čas, vemo, toda kako je to videti v praksi? Z našimi čutili v 3D-svetu? Kot magija&h...

Trendi
Pisanje je boljše

Pisanje je boljše

Učenje in pomnjenje je pri pisanju bolj učinkovito kot pri tipkanju…

Trendi
Robotski kojot čuvaj

Robotski kojot čuvaj

Ameriška vojaška letališča bodo pred divjimi živalmi varovali štirikolesni robotsk...

Trendi
Prijaznost - znak bolezni

Prijaznost - znak bolezni

Medvedi v Kaliforniji zaradi bolezni postajajo prijazni do ljudi…

Trendi
Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bodo letališča prihodnosti imela krožne vzletno/pristajalne steze?

Trendi
Mleko brez krav

Mleko brez krav

Izraelsko podjetje razvija postopek proizvodnje mleka brez krav ali drugih sodoprstih kopitarjev.

Trendi
Sopotnik od tlakovcev do divjine

Sopotnik od tlakovcev do divjine

Vsestransko e-kolo za mesto in brezpotja, s tovorom ali brez njega.

Trendi
Pazite se pametnih seksualnih igračk

Pazite se pametnih seksualnih igračk

Lahko se namreč zgodi, da bodo snemale vaše intimne seanse. Eno takšnih so že našli, proi...

Trendi
Tu boste pa res imeli mir...

Tu boste pa res imeli mir...

Imenuje se točka Nemo in je tako na samem, da bodo vaši najbližji sosedi astronavti na mednarodni vesol...

Trendi
Nad podnebne spremembe z vesoljskimi mehurčki

Nad podnebne spremembe z vesoljskimi mehurčki

Mehurčki, »spuščeni« v vesolje, bi lahko ublažili najhujše posledice podnebnih ...