Antibiotiki vstopajo v tok odpadnih voda v obliki urina bolnikov, ki jemljejo zdravila, ali pa preprosto takrat, ko bolniki neporabljena zdravila odvržejo v stranišče. Čeprav čistilne naprave za odpadne vode lahko odstranijo določen delež teh antibiotikov, pa ne morejo odstraniti vseh. Preostanek nadaljuje pot v lokalne vodotoke, kjer na koncu pristane v pitni vodi in ribah, ki jih uživamo. Enako velja tudi za druge vrste farmacevtskih snovi, kot so antidepresivi, protibolečinska zdravila in zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Ob upoštevanju tega problema so Mahdiyeh Mohammadzadeh in sodelavci z Univerze v Oulu na Finskem svojo pozornost usmerili na borovo lubje, ki je na voljo kot odpadni produkt gozdarske industrije. To lubje vsebuje polifenolne spojine, ki se vežejo na antibiotike in druge farmacevtske snovi ter jih razgrajujejo. Poleg tega je mogoče lubje z modifikacijo z uporabo cenovno dostopnega magnetita (železovega oksida) po postopku čiščenja enostavno ločiti od vode in ga ponovno uporabiti.
V štirimesečnem pilotnem projektu je modificirano borovo lubje iz komunalne odpadne vode odstranilo približno 99,7 % antibiotika trimetoprim ter približno 93,7 % antidepresiva venlafaksin. Prav tako se je izkazalo kot zelo učinkovito pri odstranjevanju drugih pogosto uporabljenih zdravil, kot sta protibolečinsko zdravilo ketoprofen in zdravilo za zniževanje krvnega tlaka losartan.
Treba je poudariti, da je zelo učinkovit filtracijski medij za zajemanje antibiotikov tudi tradicionalno aktivno oglje, vendar je bistveno dražje od borovega lubja. Poleg tega je potencialno manj okolju prijazno, saj njegova proizvodnja vključuje segrevanje lesa na visoke temperature. V nasprotju s tem je lubje, ki izvira iz dreves, posekanih zaradi lesa, treba le obdelati z magnetitom. »Upam, da bodo čistilne naprave za odpadne vode in gozdarski sektor raziskali možnosti sodelovanja,« pravi Mohammadzadeh.
Vir: Univerza v Oulu
