Zakaj nimamo Planeta kokoši?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 11. 2022 05:05:00, Kategorija: Trendi

Udomačitev kokoši je povzročilo zmanjšanje njihovih možganov za okoli 10 odstotkov.

Zakaj nimamo Planeta kokoši?
Človek goji kokoši na vseh kontinentih, razen na Antarktiki. Svetovna populacija ta trenutek znaša okoli 22,7 milijarde, vsako leto pa se jih konzumira okoli  65,8 milijarde. Številka je res ogromna in ker gre za živali, ki so nam »blizu« že okoli 10.000 let, bi se nekdo lahko vprašal, zakaj smo do sedaj dobili Planet opic, ne pa Planeta kokoši. Razlog je seveda v tem, da kokoši že v osnovi niso bile »brihtne«, to, da smo jih udomačili, pa je stanje še poslabšalo. In to so znanstveniki univerze v švedskem Linköpingu tudi dokazali.

Kokoši, kot jih poznamo danes, so potomke Rdeče pragozdne kokoši, ki je živela v jugovzhodni Aziji, nekaj genetskega materiala pa sta dodali tudi Siva in Zelena pragozdna kokoš, ki sta živeli na področju današnje Šri Lanke. Te kokoši so precej manjše od domačih, hkrati pa tudi zelo plašne. Kako je torej iz majhnih plašnih kokoši v relativno kratkem času nastala velika vrsta, ki je ni strah ljudi?

Znanstveniki omenjene univerze so, da bi ugotovili, kaj je na stvari, izvedli eksperiment. Uporabili so jato divjih pragozdnih kokoši jih redili deset generacij. Vsako generacijo so podrobno opazovali in med seboj na eni strani plodili živali, ki so se najmanj bale človeka, na drugi strani pa najbolj plašne, da bi ugotovili razliko. In rezultati so bili prav zanimivi.

Medsebojna ploditev manj plašnih živali je povzročila, da so te po le desetih generacijah postale že »po naravi« manj plašne, povzročila pa je tudi to, da so se možgani teh živali – skrčili. Pri vzreji plašnih živali tovrstnega krčenja niso zaznali.

In kaj lahko sklepamo iz študije? Da smo za to, da so kokoši »neumne«, krivi mi, poraja pa se vprašanje ali je tako tudi z drugimi udomačenimi živalmi. Verjetno… Mogoče pa bi veljalo raziskati povezavo med pogumom in možgani tudi pri človeku... 

Študija je bila objavljena v publikaciji Royal Society Open Science.

Vir: Linköping University

preberite še to

Trendi
Kateri nam je najbližji?

Kateri nam je najbližji?

Najbližji planet ni Venera ampak Merkur, pravijo astronomi…

Trendi
Dvanajst veličastnih

Dvanajst veličastnih

A za zapis glasbe res moramo uporabiti le 12 »črk« oziroma not? Ne, je pa najbolj praktično&hellip...

Trendi
Kam z ogljikovim dioksidom?

Kam z ogljikovim dioksidom?

Mogoče pa bi ga prečrpali tja, kjer je bila včasih nafta…

Trendi
Nad bolečino s - prevaro

Nad bolečino s - prevaro

Molekula, ki temelji na RNK, bi lahko bila osnova za nadzor bolečine brez uporabe nevarnih opiatov. In kako de...

Trendi
Pa le še ni izumrla!

Pa le še ni izumrla!

Znanstveniki so našli čebelo velikanko, za katero so dolgo mislili, da je izumrla.

Trendi
Zabavni Crokinole

Zabavni Crokinole

Tale igra je baje že zelo stara, a k nam še očitno ni prišla na velika vrata. Imenuje se Crokino...

Trendi
Alternativa Braillovi pisavi

Alternativa Braillovi pisavi

Podatki kažejo, da le okoli en odstotek slepih in slabovidnih obvlada Braillovo pisavo, saj se je te dokaj tež...

Trendi
Pravi »virusni video«

Pravi »virusni video«

Znanstvenikom je uspelo posneti video gibanja virusa preden ta okuži celico.

Trendi
Radi stiskate mozolje, pa nimate komu?

Radi stiskate mozolje, pa nimate komu?

Ljudje smo različni in to, kar je nekomu ogabno, je lahko drugemu v užitek. In mozolji vsekakor sodijo v to ka...

Trendi
150-metrski tsunami

150-metrski tsunami

Ognjenik Krakatoa je ob svoji erupciji sprožil ogromne valove... Res ogromne...

Trendi
Bodo roboti lahko ubijali?

Bodo roboti lahko ubijali?

Policija v San Franciscu želi dovoljenje, da bi njihovi roboti lahko uporabljali »smrtonosno silo«

Trendi
Jabolko, ki ne »porjavi«

Jabolko, ki ne »porjavi«

Strokovnjaki so s pomočjo genetskega inženiringa ustvarili jabolko, ki, ko ga prerežemo, ne postane rjavo.