Zakaj nimamo Planeta kokoši?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 12. 03. 2024 05:26:00, Kategorija: Trendi

Udomačitev kokoši je povzročilo zmanjšanje njihovih možganov za okoli 10 odstotkov.

Zakaj nimamo Planeta kokoši?
Človek goji kokoši na vseh kontinentih, razen na Antarktiki. Svetovna populacija ta trenutek znaša okoli 22,7 milijarde, vsako leto pa se jih konzumira okoli  65,8 milijarde. Številka je res ogromna in ker gre za živali, ki so nam »blizu« že okoli 10.000 let, bi se nekdo lahko vprašal, zakaj smo do sedaj dobili Planet opic, ne pa Planeta kokoši. Razlog je seveda v tem, da kokoši že v osnovi niso bile »brihtne«, to, da smo jih udomačili, pa je stanje še poslabšalo. In to so znanstveniki univerze v švedskem Linköpingu tudi dokazali.

Kokoši, kot jih poznamo danes, so potomke Rdeče pragozdne kokoši, ki je živela v jugovzhodni Aziji, nekaj genetskega materiala pa sta dodali tudi Siva in Zelena pragozdna kokoš, ki sta živeli na področju današnje Šri Lanke. Te kokoši so precej manjše od domačih, hkrati pa tudi zelo plašne. Kako je torej iz majhnih plašnih kokoši v relativno kratkem času nastala velika vrsta, ki je ni strah ljudi?

Znanstveniki omenjene univerze so, da bi ugotovili, kaj je na stvari, izvedli eksperiment. Uporabili so jato divjih pragozdnih kokoši jih redili deset generacij. Vsako generacijo so podrobno opazovali in med seboj na eni strani plodili živali, ki so se najmanj bale človeka, na drugi strani pa najbolj plašne, da bi ugotovili razliko. In rezultati so bili prav zanimivi.

Medsebojna ploditev manj plašnih živali je povzročila, da so te po le desetih generacijah postale že »po naravi« manj plašne, povzročila pa je tudi to, da so se možgani teh živali – skrčili. Pri vzreji plašnih živali tovrstnega krčenja niso zaznali.

In kaj lahko sklepamo iz študije? Da smo za to, da so kokoši »neumne«, krivi mi, poraja pa se vprašanje ali je tako tudi z drugimi udomačenimi živalmi. Verjetno… Mogoče pa bi veljalo raziskati povezavo med pogumom in možgani tudi pri človeku... 

Študija je bila objavljena v publikaciji Royal Society Open Science.

Vir: Linköping University

preberite še to

Trendi
Za čistejša in tišja gradbena dela

Za čistejša in tišja gradbena dela

Da bi mestno gradnjo naredili čistejšo in tišjo, so Kitajci gradbišče skrili pod največji...

Trendi
Laser namesto žice... tudi za elektriko...

Laser namesto žice... tudi za elektriko...

DARPA postavila nov rekord pri brezžičnem prenosu električne energije.

Trendi
Borbeno žongliranje

Borbeno žongliranje

Pod okriljem Svetovne žonglerske zveze obstaja tudi ta borilni šport.

Trendi
Kako hiter je WARP?

Kako hiter je WARP?

V Zvezdnih stezah ke veliko govora o pogonu WARP. Kako hiter je v »resnici«?

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...

Trendi
Nenavadna in nepričakovana povezava

Nenavadna in nepričakovana povezava

Nad simptome avtizma z zdravilom proti – driski…

Trendi
Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

To, da naj bi bila čas, vemo, toda kako je to videti v praksi? Z našimi čutili v 3D-svetu? Kot magija&h...

Trendi
Pisanje je boljše

Pisanje je boljše

Učenje in pomnjenje je pri pisanju bolj učinkovito kot pri tipkanju…

Trendi
Robotski kojot čuvaj

Robotski kojot čuvaj

Ameriška vojaška letališča bodo pred divjimi živalmi varovali štirikolesni robotsk...

Trendi
Prijaznost - znak bolezni

Prijaznost - znak bolezni

Medvedi v Kaliforniji zaradi bolezni postajajo prijazni do ljudi…

Trendi
Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bodo letališča prihodnosti imela krožne vzletno/pristajalne steze?

Trendi
Mleko brez krav

Mleko brez krav

Izraelsko podjetje razvija postopek proizvodnje mleka brez krav ali drugih sodoprstih kopitarjev.