Kokoši, kot jih poznamo danes, so potomke Rdeče pragozdne kokoši, ki je živela v jugovzhodni Aziji, nekaj genetskega materiala pa sta dodali tudi Siva in Zelena pragozdna kokoš, ki sta živeli na področju današnje Šri Lanke. Te kokoši so precej manjše od domačih, hkrati pa tudi zelo plašne. Kako je torej iz majhnih plašnih kokoši v relativno kratkem času nastala velika vrsta, ki je ni strah ljudi?
Znanstveniki omenjene univerze so, da bi ugotovili, kaj je na stvari, izvedli eksperiment. Uporabili so jato divjih pragozdnih kokoši jih redili deset generacij. Vsako generacijo so podrobno opazovali in med seboj na eni strani plodili živali, ki so se najmanj bale človeka, na drugi strani pa najbolj plašne, da bi ugotovili razliko. In rezultati so bili prav zanimivi.
Medsebojna ploditev manj plašnih živali je povzročila, da so te po le desetih generacijah postale že »po naravi« manj plašne, povzročila pa je tudi to, da so se možgani teh živali – skrčili. Pri vzreji plašnih živali tovrstnega krčenja niso zaznali.
In kaj lahko sklepamo iz študije? Da smo za to, da so kokoši »neumne«, krivi mi, poraja pa se vprašanje ali je tako tudi z drugimi udomačenimi živalmi. Verjetno… Mogoče pa bi veljalo raziskati povezavo med pogumom in možgani tudi pri človeku...
Študija je bila objavljena v publikaciji Royal Society Open Science.
Vir: Linköping University
