Zadeva se sliši precej preprosto – zbere se odpadna plastika, zmelje v granulat, kjer posamezna zrna ne presegajo velikosti 5 mm, nato pa se vse skupaj zmeša s posebnim aktivatorjem, ki omogoča, da se te granule dobro sprimejo z obstoječo asfaltno zmesjo. Tako pripravljena plastična masa nadomešča del bitumna v asfaltu, bitumen pa, kot vemo, se pridobiva iz nafte. To pomeni, da se za asfaltiranje cest porabi manj nafte, kar je seveda dobro, poleg tega pa se tudi odpadna plastika porabi okolju precej bolj prijazno kot če bi jo vrgli na smetišče ali sežgali. Že to je dobra novica, če pa k temu prištejemo še dejstvo, da je tak asfalt bolj prožen, za 60 odstotkov močnejši, do trikrat trajnejši od običajnega in celo cenejši, potem pravzaprav ni kaj razmišljati, mar ne?
Vir: MacRebur