Uporaba obnovljivih virov je pojem, ki se zadnja leta veliko uporablja. V zvezi z njim se največ govori o vetrnih farmah in sončnih elektrarnah A ti viri imajo težave – vetrne elektrarne ne delujejo, če ni dovolj vetra, sončne pa so neuporabne ponoči in le delno v oblačnem vremenu. To seveda pomeni, da so takšni viri dokaj nezanesljivi, zato se le redko uporabljajo kot primarni vir napajanja. V večini primerov gre za dopolnilo oziroma dodatek obstoječim virom. No, zadnje čase se pojavlja še ena rešitev – gradnja »baterijskih farm«, ki se postavijo v bližini vetrnih ali sončnih elektrarn, služijo pa kot energetski zalogovniki. Ko je vetra in sonca dovolj, se energija shranjuje v te baterije, v omrežja pa spušča takrat, ko energije primanjkuje. A te baterije so seveda precej drage, njihova proizvodnja pa precej umazana.
Švicarsko-ameriško podjetje Energy Vault si je omislilo rešitev, ki lahko te baterije nadomesti, rešitev poceni za 50 do 80 odstotkov, je okolju prijazna, izkorišča pa enega najosnovnejših fizikalnih principov – gravitacijo.
In kako zadeva deluje? Na nekaterih rekah, ki nimajo velikih pretokov, obstajajo hidroelektrarne, ki delujejo tako, da se v času, ko je električne energije dovolj, voda prečrpava v jez nad elektrarno, v času, ko energije primanjkuje, pa se usmeri čez turbine. Zadeva deluje in ni nič novega, težava pa je v tem, da jezov povsod ni mogoče zgraditi. No, rešitev Energy Vault uporablja enako idejo, torej shranjevanje potencialne energije v času, ko je elektrike dovolj in njeno pretvorbo v električno, ko te primanjkuje. Razlika je v tem, da pri vsem skupaj ne uporablja vode pač pa žerjav in betonske bloke. In kako lahko žerjav in betonski bloki shranjujejo energijo? No ja, saj je ne, a na zunaj sistem vseeno delujejo kot baterija. Kako je to mogoče?
Energy Vault je rešitev, ki je, enako kot baterije, namenjena postavitvi ob vetrne ali sončne elektrarne. Ko je energije iz teh virov dovolj, 120 metrov visok žerjav dviguje 35-tonske betonske bloke in iz njih gradi visok stolp. Ko energije začne primanjkovati, postopek obrne in bloke zlaga nazaj na tla, pri tem pa izkorišča njihovo silo teže za to, da med spuščanjem proizvaja elektriko. Takšna "elektrarna" ima kapaciteto med 10 in 35 MWh ter največjo moč med 2 in 5 MW, kar naj bi bilo dovolj za okoli 2000 sodobnih gospodinjstev. Niti ni malo… In če k temu dodamo, da je te stolpe mogoče postaviti skoraj kamorkoli, da ne potrebujejo tako dragih surovin kot baterije in da se lahko za gradnjao blokov uporablja celo gradbeni odpad, je rešitev vsekakor zanimiva. V spodnjem videu si lahko pogledate princip delovanja,
Energy Vault pa ima že dva kupca za »pravo stvar« - indijsko energetsko podjetje Tata in mehiško gradbeno podjetje Cemex, letos poleti pa je podjetje dobilo 100 milijonov evrov težko finančo injekcijo s strani japonskega holdinga SoftBank oziroma njihovega sklada Vision Fund, namenjeno nadaljnjemu razvoju ideje.
One of the biggest challenges in the viability of #renewable energy is how to store the excess power for later use. @EnergyVaultInc is getting a large investment from Vision Fund to solve that very problem!
— ISA Interchange (@ISA_Interchange) 20 September 2019
Read more in this article from @Reuters! https://t.co/g05GCpxgZ7
Vir: Energy Vault
