Betonske baterije

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 29. 06. 2021 04:47:00, Kategorija: Trendi

Električno energijo je mogoče hraniti tudi v betonskioh blokih...

Betonske baterije
Uporaba obnovljivih virov je pojem, ki se zadnja leta veliko uporablja. V zvezi z njim se največ govori o vetrnih farmah in sončnih elektrarnah A ti viri imajo težave – vetrne elektrarne ne delujejo, če ni dovolj vetra, sončne pa so neuporabne ponoči in le delno v oblačnem vremenu. To seveda pomeni, da so takšni viri dokaj nezanesljivi, zato se le redko uporabljajo kot primarni vir napajanja. V večini primerov gre za dopolnilo oziroma dodatek obstoječim virom. No, zadnje čase se pojavlja še ena rešitev – gradnja »baterijskih farm«, ki se postavijo v bližini vetrnih ali sončnih elektrarn, služijo pa kot energetski zalogovniki. Ko je vetra in sonca dovolj, se energija shranjuje v te baterije, v omrežja pa spušča takrat, ko energije primanjkuje. A te baterije so seveda precej drage, njihova proizvodnja pa precej umazana.

Švicarsko-ameriško podjetje Energy Vault si je omislilo rešitev, ki lahko te baterije nadomesti, rešitev poceni za 50 do 80 odstotkov, je okolju prijazna, izkorišča pa enega najosnovnejših fizikalnih principov – gravitacijo.

In kako zadeva deluje? Na nekaterih rekah, ki nimajo velikih pretokov, obstajajo hidroelektrarne, ki delujejo tako, da se v času, ko je električne energije dovolj, voda prečrpava v jez nad elektrarno, v času, ko energije primanjkuje, pa se usmeri čez turbine. Gre torej za neke vrste »baterijo«, ki se polni, ko je proizvodnja električne energije večja od povpraševanja, prazni oziroma generira pa takrat, ko energije primanjkuje. Zadeva deluje in ni nič novega, težava pa je v tem, da jezov povsod ni mogoče zgraditi. Rešitev Energy Vault uporablja enako idejo, torej shranjevanje potencialne energije v času, ko je elektrike dovolj in njeno pretvorbo v električno, ko te primanjkuje. Razlika je v tem, da pri vsem skupaj ne uporablja vode pač pa sistem žerjavov in betonske bloke. In kako lahko žerjav in betonski bloki shranjujejo energijo? No ja, saj je ne, a na zunaj sistem vseeno delujejo kot baterija. Kako je to mogoče?

Energy Vault je rešitev, ki je, enako kot baterije, namenjena postavitvi ob vetrne ali sončne elektrarne. Ko je energije iz teh virov dovolj, 120 metrov visok žerjav dviguje 35-tonske betonske bloke in iz njih gradi visok stolp. Ko energije začne primanjkovati, postopek obrne in bloke zlaga nazaj na tla, pri tem pa izkorišča njihovo silo teže za to, da med spuščanjem proizvaja elektriko. Takšna "elektrarna" ima kapaciteto med 10 in 35 MWh ter največjo moč med 2 in 5 MW, kar naj bi bilo dovolj za okoli 2000 sodobnih gospodinjstev. Niti ni malo… In če k temu dodamo, da je te stolpe mogoče postaviti skoraj kamorkoli, da ne potrebujejo tako dragih surovin kot baterije in da se lahko za gradnjao blokov uporablja celo gradbeni odpad, je rešitev vsekakor zanimiva.

Podjetje Energy Vault je leta 2019 dobilo 100 milijonov evrov težko finančno injekcijo s strani japonskega holdinga SoftBank oziroma njihovega sklada Vision Fund, namenjeno nadaljnjemu razvoju ideje, kar je pripeljalo do prvega komercialnega sistema, ki so ga postavili lani v Švici potem, ko je pilotni sistem brez težav deloval več kot leto dni. Podjetje ima že tudi dva kupca za »pravo stvar« - indijsko energetsko podjetje Tata in mehiško gradbeno podjetje Cemex, Podjetje bo v drugi polovici letošnjega leta pričelo z gradnjo tako imenovanega odpornostnega centra (resiliency center), kjer bodo več žerjavov postavili znotraj zaprte zgradbe in tako dobili sistem, sposoben proizvodnje več gigavatnih ur električne energije.

V prvem spodnjem videu si lahko pogledate princip delovanja, v drugem pa delovanje pilotnega sistema v Švici.



Vir: Energy Vault

preberite še to

Trendi
Kriv je regrat!

Kriv je regrat!

Kako naj 19-letno dekle konservativnim staršem pove, kako to, da je noseča?

Trendi
Znanstveno o neznanstvenem

Znanstveno o neznanstvenem

Eden najbolj znanih fizikov o neznanih letečih predmetih, astrologiji in znanstvenih metodah…

Trendi
Kako vedo, da ni prava?

Kako vedo, da ni prava?

Preverjanje pravilnosti številk kreditnih kartic obstaja že 60 let…

Trendi
Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

ZDA bodo ob vstopu pregledovale tudi vaša družbena omrežja in zahtevale podatke tudi o vaših ožj...

Trendi
Zaporniška statistika

Zaporniška statistika

Glede na število zaprtih ljudi smo kar nizko na lestvici…

Trendi
Se tudi rastline pogovarjajo?

Se tudi rastline pogovarjajo?

Znanstveniku je uspelo pripraviti dve rastlini do tega, da sta se pogovarjali med seboj... Recimo...

Trendi
Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Nekateri ohranjajo smisel za humor tudi po smrti. Tu je 40 takšnih…

Trendi
Obojeročna šola

Obojeročna šola

V majhni indijski vaški šoli učence od prvega razreda naprej učijo pisati z obema rokama. Baje n...

Trendi
Zakaj ravno zvezdica?

Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri pošiljanju sporočila zmotite, besedo ponovite in pred njo postavite zvezdico. Zakaj?

Trendi
O Rimljanih govori tudi arktični led

O Rimljanih govori tudi arktični led

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Imenujejo se »globoke kmetije« in so menda idealne za uporabo v premogovnikih.

Trendi
Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

S pomočjo umetne inteligence lahko možganski valovi postanejo izgovorjene besede