Izsledki nove raziskave, objavljene v reviji Nature Structural & Molecular Biology kažejo, da naj bi bil »orožni« inzulin, kot mu pravijo pomorski biologi, saj se uporablja kot orožje, neprimerno bolj učinkovit pri zdravljenju težav s krvnim sladkorjem od dosedanjih zdravil. Njegovo delovanje naj bi bilo neprimerno hitrejše od do sedaj znanih hitrodelujočih inzulinskih terapij, saj naj bi se prvi učinki pokazali že v petih minutah, medtem ko se trenutni »hitri« inzulin šele po petnajstih.
»Strupi, ki jih izločajo živali, so izredno zanimivi, če opazujemo njihov vpliv na fiziologijo plena in to uporabimo kot začetno točko pri razvoju novih zdravil. Tovrstni strupi so nekaj, kar se je že razvilo in ne potrebuje novega razvoja, ker je izredna prednost napram tradicionalnim farmacevtskim metodam,« je povedala biologinja Helena Safavi, soavtorica študije.
Ljudje smo na nek način tudi podobni stožčastim polžem, saj tudi mi znamo proizvajati inzulin, le da je ga ne uporabljamo kot strup ampak kot nekaj, s čemer uravnavamo količino glukoze v krvi. Če telo oziroma naša trebušna slinavka ne zmore proizvajati dovolj inzulina, govorimo o sladkorni bolezni oziroma diabetesu, za katerega je značilna visoka količina glukoze v krvi. Zato morajo takšni bolniki dobivati sintetični inzulin v obliki tablet ali injekcij.
Safavijeva in njeni sodelavci so ugotovili, da se inzulin stožčastega polža od človeškega in sintetičnega razlikuje v eni dokaj pomembni lastnosti – molekule tega inzulina se ne »lepijo« na druge molekule inzulina. Posledica takšne nelepljivosti pa je, da tak inzulin začne bistveno hitreje učinkovati. Sicer ni tako učinkovit kot človeški, a je zaradi svoje hitrosti dober kandidat za nadaljnji razvoj zdravila na njegovi osnovi.
Vir: Nature Structural & Molecular Biology
