In zakaj je zadeva tako pomembna? Dotakraten prikaz zemljevida je temeljil na tako imenovani Mercatorjevi projekciji. Ta nima nič skupnega z našim trgovcem ampak je ime dobila po flamskem kartografu iz 16. stoletja Gerardusu Mercatorju, ki velja za ustanovitelja sodobne znanstvene kartografije. Težava teh zemljevidov je v tem, da morajo tridimenzionalno sliko Zemlje projicirati v dve dimenziji. S projekcijami pa je vedno križ, saj je v njih vedno vsaj ena dimenzija napačna. Pri Zemlji, je potrebno sprejemati kompromise med tem ali bodo pravilna razmerja med velikostmi posameznih kontinentov ali pa so prave razdalje med njimi. Že logika nam pove, da bolj ko je natančna ena od teh dimenzij, bolj napačna je druga. In kakšno je to popačenje? Odvisno od vrste projekcije. Obstaja jih več, največkrat uporabljana pa je omenjena Mercatorjeva, ki je sicer ena najmanj točnih, saj so v njej črte, ki označujejo zemljepisno dolžino in širino ravne, a je bila precej praktična za pomorsko navigacijo, za dojemanje velikosti posameznih elementov pa ne. Dober primer tovrstnega popačenja je recimo Grenlandija, ki je na zemljevidih z Mercatorjevo projekcijo videti tako velika kot Afrika, v resnici pa je kar štirinajstkrat manjša od nje (2,17 milijona km2 napram 30,4 milijonom km2).
Ko je Google zemljevid spremenil v globus, je s tem rešil težave proporcev. Grenlandija je od takrat res videti precej manjša, a le v namizni različici Zemljevidov, v mobilni pa ne.
Vir: Google Zemljevidi
