»Hobotnične« barve

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 23. 05. 2023 05:23:00, Kategorija: Trendi

Največ se lahko naučimo z opazovanjem in preučevanjem narave...

»Hobotnične« barve
Znanstveniki so ustvarili novo črnilo, ki se aktivira s svetlobo in lahko spremeni barvo na zahtevo. Sestavljeno je iz mikrokroglic različnih barv, ki se dvignejo ali pogreznejo kot odziv na različne valovne dolžine svetlobe, tako da je njegova površina videti kot določena barva, kar bi lahko bilo uporabno za nove elektronske zaslone ali aktivne maskirne sisteme.

Glavonožci, kot so hobotnice in lignji, so znani po tem, da lahko spreminjajo barve, za kar uporabljajo organe, imenovane kromatofori. Ti so sestavljeni iz drobnih vrečk s pigmentom, ki se lahko poljubno širijo ali krčijo, kombinacije barvnih pigmentov, ki so v danem trenutku vidni ali skriti, pa dajejo koži živali določeno barvo ali vzorec. Ta zapleten naravni mehanizem je raziskovalce z Univerze v Hongkongu, Univerze Xiamen ter Univerze za znanost in tehnologijo v Hongkongu navdahnil, da so ustvarili novo črnilo, ki spreminja barvo.

Črnilo vsebuje mikrokroglice titanovega dioksida in je obarvano modro (cyan), škrlatno (magenta) in rumeno. To trojico morda prepoznate kot osnovne barve črnila nekaterih tiskarskih sistemov, saj lahko z različnimi kombinacijami reproducirajo tudi druge barve. V tem primeru so mikrokroglice zmešane v enakih količinah in oblikovane tako, da se različne barve dvignejo na površino ali potonejo na dno kot odziv na svetlobo. S prilagajanjem valovnih dolžin in intenzivnosti svetlobe je mogoče z enakim kombinacijskim učinkom površino spodbuditi k različnim barvam in tako ustvariti vzorce in celo slike.

Bistvo postopka je v titanovem dioksidu v mikrokroglicah. Ta v odzivu na svetlobo povzroči oksidacijsko reakcijo, ki mikrokroglice usmeri v različne smeri. Vsaka barva barvila se odziva na svetlobo različnih valovnih dolžin, zato se mikrokroglice te barve dvigajo ali spuščajo. Tako na primer zelena svetloba dvigne rumene in modre mikrokroglice na površino, da so videti zelene, medtem ko škrlatne potonejo na dno. Ekipa je s testi dokazala, da je sistem sposoben reproducirati vrsto slik, ki so bile projicirane na površine.

Ideja veliko obeta, a preden bo komercialno zaživela, bo treba rešiti še nekaj izzivov. Zaenkrat recimo še ni znano, kako se zadeva obnese pri dnevni ali ambientalni svetlobi, reprodukcija barv je zaenkrat še bolj skopa, dokaj počasno pa je tudi preklapljanje slik in barv. A vsak začetek je težak. Če bo tehnologija uspešna, bi lahko bila uporabna za izdelavo novih vrst zaslonov, naprav z elektronskim črnilom in celo za aktivno optično kamuflažo.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Nature.

Vir in slike: Univerza v Hong Kongu

preberite še to

Trendi
Hotel za hrabre

Hotel za hrabre

Bi plavali v tem bazenu s steklenim dnom, postavljenem na 600 metrov visokem klifu?

Trendi
Najbolj morilske živali

Najbolj morilske živali

Ljudje smo na drugem mestu, takoj za komarji…

Trendi
Zakaj se ne razumemo?

Zakaj se ne razumemo?

Kar zadeva številke, se z Američani, Kanadčani, Britanci in mogoče še kom, strinjamo le do milij...

Trendi
Sam svoja vinska klet

Sam svoja vinska klet

Prvi primer človeka, ki proizvaja alkohol v svojem – mehurju.

Trendi
Ritno sončenje

Ritno sončenje

Nova »zdravstvena« moda – izpostavljanje zadnjične odprtine soncu…

Trendi
Najnevarnejši rekord

Najnevarnejši rekord

Obstaja svetovni rekord, katerega rušenje je v preteklosti večinoma pomenilo smrt.

Trendi
Nas bodo rešili vesoljski mehurčki?

Nas bodo rešili vesoljski mehurčki?

Mehurčki, »spuščeni« v vesolje, bi lahko odpravili najhujše posledice podnebnih spre...

Trendi
»Hobotnične« barve

»Hobotnične« barve

Največ se lahko naučimo z opazovanjem in preučevanjem narave...

Trendi
Iz milj v kilometre in nazaj

Iz milj v kilometre in nazaj

Kako hitro in na pamet pretvoriti milje v kilometre in seveda obratno..

Trendi
Gozd namesto pokopališča?

Gozd namesto pokopališča?

Zakaj ne bi namesto nagrobnika na našem grobu raslo – drevo.

Trendi
Poznamo »že« petino oceanskega dna

Poznamo »že« petino oceanskega dna

Kar zadeva oceansko dno, ga poznamo le za dve velikosti Avstralije