Tega na pamet zagotovo ne bomo delali, obstaja pa dokaj dober trik, kako preprosto dobiti vsaj približno pravi rezultat. Pomagamo si s tabelico, ki jo vidite na naslovni sliki. Če jo malce bolje pogledate vidite, da si je ni težko zapomniti. V levem stolpcu imamo števila 4, 16, 28 in 40, torej štiri števila, med katerimi je razlika 12, v desnem pa obraten zapis teh števil – iz 04 nastane 40, 16 postane 61, 28 bo 82, 40 pa 04 z dodano enico spredaj, torej 104. To so naše oporne točke, saj 4°C pomeni 40°F, 16°C je 61°F in tako naprej.
In zdaj sledi »trik«. Ker je povezava med enotama linearna, je dokaj preprosto oceniti vrednosti med temi »referenčnimi«. Če nas recimo zanima, koliko °C je 50°F si zamislimo omenjeno tabelico. Vidimo, da je 50°F nekje na polovici med 40 in 61°F, kar pomeni, da bo tudi na polovici med 4 in 16°C na Celzijevi lestvici, kar je 10°C.▪
