Hitlerjevi posmrtni ostanki so po vojni bili deležni dokaj nenavadne usode. Eden najbolj osovraženih ljudi v zgodovini človeštva si je, tako uradni zgodovinski viri, sam vzel življenje tako, da je popil cianid in se nato ustrelil v glavo. Njegovo truplo so nato, skupaj s truplom Eve Braun, kar pred bunkerjem zažgali, zažgane ostanke pa so kmalu za tem našli hitro napredujoči ruski vojaki. Po kratki obdukciji so ostanke pokopali najprej na neznani lokaciji v predmestju Berlina, nato jih spet odkopali in pokopali v gozdu na kraju, ki se sedaj imenuje Rutenow.
Osem mesecev kasneje so ostanke spet izkopali in prenesli v vojašnico v bližini Magdeburga, kjer so ostali do leta 1970, ko so Sovjeti vojašnico zapustili in jo predali vzhodnonemški vojski. Da Hitlerjevi ostanki ne bi prišli v nemške roke je padla odločitev, da se ti zdrobijo in vržejo v reko. Vendar vsega niso uničil. Ostalo je nekaj drobcev lobanje ter del čeljusti z nekaj zobmi. Te ostanke so Rusi varno shranili – del v nacionalnem arhivu, del pa na sedežu varnostno-obveščevalne službe.
Tam so ostanki ležali vse do pojava govoric, da Hitler ni umrl v bunkerju leta 1945 ampak da je s podmornico pobegnil v Argentino in tam na skrivni lokaciji živel do leta 1962. Govorice so se še okrepile potem, ko so bili objavljeni rezultati analize DNK ostankov lobanje, saj so pokazali, da gre za lobanjo mlade ženske in ne 56 let starega moškega. Ostanki bi torej lahko pripadali Evi Braun, Hitlerju pa zagotovo ne. Zato so se odločili izvesti še analizo DNK vzorcev čeljustne kosti in zob. Da gre za Hitlerjevo čeljust naj bi dokazoval že mostiček, krone in mikroskopska analiza zobnih oblog, ki je pokazala, da je šlo za vegetarijanca, sedaj pa so izvedli še analizo DNK. Da bi se izognili morebitnim obtožbam, da je analiza pristranska, so jo zaupali ekipi francoskih patologov, ki so nedvoumno dokazali, da gre za Hitlerja.
Raziskava je bila objavljena v European Journal of Internal Medicine.
Vir: ScienceAlert
