Je bil SMS v skladu z zakonom?

Prejšnji teden je veliko državljanov Slovenije na svoj mobilni telefon dobilo sporočilo SMS, v katerem jih NIJZ poziva, naj si namestijo aplikacijo #OstaniZdrav. Mnogi uporabniki so se pri tem vprašali, kdo je NIJZ-ju razkril njihovo telefonsko številko in ali je takšno oglaševanje nekega izdelka sploh zakonito.

S svojimi pomisleki so se obrnili tako na svoje operaterje kot tudi na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). In kaj pravijo ti? Telemach, recimo, je na vprašanja odgovarjal takole:

»Pozdravljeni, če naročnik takšnih SMS ne želi prejemati lahko na katerokoli poslovalnici zahteva odvzem legitimnega interesa (GDPR).Obveščamo pa vas tudi, da SMS ne pošiljamo mi, ampak NJIZ.«

AKOS pa je v zvezi z obveščanjem državljanov o obstoju mobilne aplikacije "OstaniZdrav"preko SMS sporočil izdal pojasnil, ki se glasi:

»Agencija je prejela več prijav državljanov zaradi prejema SMS sporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o mobilni aplikaciji za varovanje zdravja in življenja ljudi #OstaniZdrav«, zato podaja naslednje pojasnilo.

Neželeno komunikacijo preko komunikacijskih sistemov ureja 158. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Navedeni člen ureja pošiljanje (komercialnih) sporočil samo za namene neposrednega trženja, kamor pa ni mogoče uvrstiti obveščanja prebivalstva v zvezi z obstojem in možnostjo uporabe brezplačne mobilne aplikacije, ki jo uvaja Vlada RS z namenom varovanja zdravja njenih državljanov. Po mnenju agencije takšno obveščanje o obstoju tovrstne aplikacije ne sodi v pravni okvir, ki ga ureja 158. člena Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1, saj po vsebini ne gre za neposredno trženje, za katerega bi bilo zahtevano uporabnikovo predhodno soglasje.

Agencija pa ob tem še pripominja, da državljani sum na zlorabo osebnih podatkov s strani NIJZ ali drugih institucij lahko podajo na Informacijskega pooblaščenca RS, ki je v Republiki Sloveniji pristojen za področje varstvo osebnih podatkov.«

Kaj pa pravi pošiljatelj, torej NIJZ? Tole:

»Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil kratko sporočilo (SMS), s katerim državljane vabi k prenosu aplikacije OstaniZdrav. NIJZ je k sodelovanju povabil vse slovenske mobilne operaterje, ki so svojim uporabnikom delili kratko sporočilo. NIJZ pri tem ni imel dostopa do telefonskih številk državljanov. Prenos in uporaba aplikacije sta popolnoma prostovoljni,«

Iz navedenega sledi, da tovrstno obveščanje ne krši Zakona o elektronskih komunikacijah, saj ne sodi v kategorijo neposrednega trženja, lahko pa je vprašljivo glede določil Splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR), ki ureja pravila glede varstva osebnih podatkov. Operaterji očitno menijo, da niso ničesar krivi, ker je sporočila pošiljal NIJZ, NIJZ pa meni, da ni kršil uredb o varovanju osebnih podatkov, saj do njih sploh ni imel dostopa.

Vse je očitno bilo po zakonu, čeprav zakona, ki bi urejal tovrstno komunikacijo ni, ali pa je ne omenja.

Vir: AKOS, NIJZ