Verjetno vam je vse skupaj znano – po dveh ali treh pijačah postanete veseli, polni energije, pogumni ali po domače »fajhtni«, po nekaj dodatnih kozarčkih pa to hiperaktivnost nadomesti zaspanost. Alkohol ima najprej torej poživilni učinek, ki se čez čas spremeni v sedativnega. Da se to zgodi, je znano, ni pa znano, zakaj. Dolgo časa se je mislilo, da alkohol vpliva neposredno na živčni sistem, sedaj pa se je izkazalo, da so v verigi prisotna še vsaj ene vrste molekul.
Znanstveniki omenjenega inštituta so se raziskave lotili na vinskih mušicah. Sicer se precej razlikujejo od nas, a so nam dovolj podobne, da jih je mogoče uporabiti v tovrstnih raziskavah kot preprost biološki in genetski vzorec. Tokrat za študij opitosti. Mušice so vstavili v steklene posode in jim počasi dodajali etanol in s kamerami opazovali dogajanje. Muhe so najprej postale, enako kot ljudje, »polne energije«, čez čas pa so se umirile in nastopila je »sedativna« faza. Kaj se torej dogaja?
Podrobnejše raziskave so pokazale, da je molekularni mehanizem opitosti zelo podoben tistemu pri anesteziji. Izkazalo se je, da molekule etanola ne vplivajo direktno na živčne celice ampak preko encima, imenovanega fosfolipaza D2 (PLD2). Ta encim poveže molekule etanola z lipidi, s čemer nastane maščobni alkoholni metabolit, imenovan fosfatidil etanol (PEtOH). Nabiranje tega metabolita povzroči pogostejše in hitrejše proženje živčnih povezav, kar lahko povežemo s prvo, »poživilno« fazo alkoholiziranosti. Da bi potrdili povezavo med PEtOH in »fajhtnostjo« so znanstveniki spremenili nekaj mušic tako, da so jim odstranili gen, ki sproža nastanek PLD2 in ugotovili, da te muhe niso šle skozi »veselo« fazo. Kaj pa sedativna faza? No, na njej delajo sedaj in ugotavljajo ali PEtOH vpliva tudi na to, nato pa se bodo pozabavali še z mačkom, ki ga tako dobro poznamo.
In kaj lahko takšna raziskava prinese? Poznavanje dogajanja na molekularni ravni bi lahko dalo odgovore na to, zakaj si nekateri ljudje z alkoholom lajšajo takšne in drugačne bolečine, sčasoma pa pripeljalo tudi do zdravila, ki bi pripomogla k hitrejšemu treznjenju, mogoče pa tudi preprečila ali ozdravila mačka.
Raziskava je bila objavljena v reviji Journal of Molecular Biology.
Vir: Scripps Research Institute
