Modro ni le slabo

O modri svetlobi se je v zadnjem letu precej govorilo. Študije so namreč pokazale, da modri del spektra svetlobe, ki jo oddajajo zasloni naprav (telefoni, računalniki, televizorji…), vplivajo na mrežnične nevrone v naših očeh. Zaradi tega se zmanjša proizvodnja melatonina, hormona, ki vpliva na tako imenovani cirkadijski ritem, neke vrste našo notranjo biološko uro, ki uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Študije so pokazale, da modra svetloba, torej svetloba valovne dolžine 380-550 nm, negativno vpliva na naše spanje. Zato so se začeli pojavljati najrazličnejši filtri modre svetlobe. Enega imamo na primer tudi v Windows 10. Sistemskega…

A vse očitno le ni tako črno, pardon, modro, kot je videti. Znanstveniki britanske univerze v Surreyju so ugotovili, da pa ima modra svetloba lahko tudi koristne učinke. Izvedli so raziskavo, v kateri so telesa 14 zdravih moških en dan za 30 minut »izpostavili« modri svetlobi valovna dolžine 450 nm (približno takšna valovna dolžina kot jo ima modra svetloba v sončni svetlobi), nato pa kot en dan za enak čas še kontrolni svetlobi. Pred, med in dve uri po »izpostavljenosti« so v obeh primerih merili krvni tlak, togost arterij, razširjenost krvnih žil in raven dušikovega oksida v krvi. In kaj so pokazali rezultati?

»Navadna« oziroma referenčna luč na omenjene parametre ni imela nobenega vpliva, modra svetloba pa je znižala sistolični (»zgornji«) tlak v povprečju za 8 mmHg. Številka sama ne pove kaj dosti, a če vemo, da je takšno znižanje podobno tistemu, ki ga zaznavajo v kliničnih testih zdravil za uravnavanje krvnega tlaka pa je jasno, da rezultati niso kar tako. Poleg znižanega tlaka je bilo pri »obsevanju« z modro svetlobo opaziti tudi zmanjšanje togosti arterij in povečanje ravni dušikovega oksida. Slednji »sprošča« krvne žile, s tem povečuje pretok krvi in pripomore k znižanju krvnega tlaka.

In kaj to pomeni v praksi? Profesor Christian Heiss, eden od sodelujočih v projektu je dejal, da gre za »inovativno metodo, ki bo omogočala natančen nadzor krvnega tlaka brez uporabe zdravil« ter da bi »nosljivi viri bi lahko omogočili trajno izpostavljenost modri svetlobi in s tem pripomogli pri nadzoru krvnega tlaka pri ljudeh, posebej starejših, kjer je to težavno doseči.«

Raziskava je bila objavljena v reviji European Journal of Preventative Cardiology.

Vir: University of Surrey