Najstarejši znanstveni poskus

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 02. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Traja že 94. leto, njegovo bistvo pa je opazovanje - kapljanja smole. Do sedaj je padlo devet kapljic...

Najstarejši znanstveni poskus
Leta 1927 je Thomas Parnell, profesor fizike na univerzi v avstralskem Queenslandu, študentom hotel pokazati, da obstajajo snovi, ki so videti trdne, v svojem bistvu pa so le zelo viskozne tekočine. V ta namen je v zaprt lijak nalil smolo in pustil, da se je sušila tri leta. Leta 1930 je nato odrezal spodnji del lijaka in »zabava« se je začela.

Snov, zaščitena s stekleno kupolo, je počasi začela tvoriti kapljice, te pa padati v posodo postavljeno pod lijak. No ja, nič posebnega, boste rekli. A samo na prvi pogled. Posebnost eksperimenta je ta, da vsaka kapljica potrebuje skoraj deset let, da pade v posodico in da padca kot takega v vsem tem času ni videl še nihče. Pokriti podstavek s pokrovom namreč stoji v vitrini v avli omenjene univerze, kjer je podvržen najrazličnejšim okoljskim vplivom (temperatura, vlažnost, zračni tlak). Ker je te nemogoče natančno  napovedati in ker je proces že sam zase zelo počasen, je nemogoče vedeti, kdaj bo kapljica odpadla. Do leta 1988 je kapljica padla v povprečju nekaj več kot vsakih osem let, nato pa so v avlo vgradili klimatsko napravo, ki je povprečno temperaturi znižala in kapljanje se je upočasnilo, tako da sedaj znaša okoli 13 let.

Še najbližje temu, da bi videl padec kapljice je bil leta 1988 profesor John Mainstone, ki so ga postavili za skrbnika eksperimenta leta 1961. Videti je bilo, da bo sedma kapljica zdaj zdaj odpadla in profesor je vse skupaj z zanimanje opazoval. In potem si je zaželel kavice… Profesor je po 52 letih varovanja eksperimenta umrl, brez da bi videl padec kapljice…

Vas zanima, kako je eksperiment videti v živo? Bi radi vi bili prvi, ki je videl pasti kapljico? Lahko poskusite.

Vir: Be amazed/YouTube, University of Queensland

preberite še to

Trendi
Z lubjem nad antibiotike v vodi

Z lubjem nad antibiotike v vodi

Za odstranjevanje antibiotikov iz odpadnih voda bi lahko uporabili borovo lubje iz gozdarskih odpadkov

Trendi
Odkrijte najbolj noro (neumno) ljubezensko igro vseh časov

Odkrijte najbolj noro (neumno) ljubezensko igro vseh časov

Če želite, se lahko romantično zapletete tudi s hladilnikom…

Trendi
Jezni pijanci

Jezni pijanci

Združenje Ganskih pijancev protestira zaradi visokih cen alkohola

Trendi
Elektronske knjige so okolju precej bolj prijazne

Elektronske knjige so okolju precej bolj prijazne

Obširna raziskavai je pokazala, da je okoljski odtis tiskanih knjig bistveno slabši kot odtis e-...

Trendi
Nesreča, o kateri se učijo gradbeniki po vsem svetu

Nesreča, o kateri se učijo gradbeniki po vsem svetu

Kako ima lahko na videz majhna sprememba grozljive posledice in kako se iz takšnih nesreč kaj naučiti.

Trendi
Premeteni profesor

Premeteni profesor

Profesor je na inovativen način ulovil »plonkarje«. Niti internetu ne gre več verjeti…

Trendi
Katera evropska letalska družba ima najvišje skrite stroške?

Katera evropska letalska družba ima najvišje skrite stroške?

Reševalne takse, pristojbine za dojenčke, skupinske rezervacije… Razlike so precejšnje&he...

Trendi
Do vodika brez elektrike?

Do vodika brez elektrike?

Reaktor »beam-down« proizvaja zeleni vodik s pomočjo sončne svetlobe

Trendi
V filmih potnik lahko pristane z letalom. Kaj pa v realnosti?

V filmih potnik lahko pristane z letalom. Kaj pa v realnosti?

S pilotoma je nekaj narobe, zato vajeti prevzame kak potnik ali stevardesa in ob pomoči preko radijske zveze v...

Trendi
Ali smo na poti v Idiokracijo?

Ali smo na poti v Idiokracijo?

Več študij zdaj nakazuje, da nas bo umetna inteligenca naredila za bedake.

Trendi
Ogrevanje kar s – tapetami

Ogrevanje kar s – tapetami

Tale rešitev ogrevanja starih hiš v Glasgowu menda veliko obeta

Trendi
Lahko čutimo zemeljsko magnetno polje?

Lahko čutimo zemeljsko magnetno polje?

Sicer v zelo posebnih okoliščinah, a podatki kažejo, da lahko… Nekateri…