Najstarejši znanstveni poskus

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 02. 2024 05:15:00, Kategorija: Trendi

Traja že 94. leto, njegovo bistvo pa je opazovanje - kapljanja smole. Do sedaj je padlo devet kapljic...

Najstarejši znanstveni poskus
Leta 1927 je Thomas Parnell, profesor fizike na univerzi v avstralskem Queenslandu, študentom hotel pokazati, da obstajajo snovi, ki so videti trdne, v svojem bistvu pa so le zelo viskozne tekočine. V ta namen je v zaprt lijak nalil smolo in pustil, da se je sušila tri leta. Leta 1930 je nato odrezal spodnji del lijaka in »zabava« se je začela.

Snov, zaščitena s stekleno kupolo, je počasi začela tvoriti kapljice, te pa padati v posodo postavljeno pod lijak. No ja, nič posebnega, boste rekli. A samo na prvi pogled. Posebnost eksperimenta je ta, da vsaka kapljica potrebuje skoraj deset let, da pade v posodico in da padca kot takega v vsem tem času ni videl še nihče. Pokriti podstavek s pokrovom namreč stoji v vitrini v avli omenjene univerze, kjer je podvržen najrazličnejšim okoljskim vplivom (temperatura, vlažnost, zračni tlak). Ker je te nemogoče natančno  napovedati in ker je proces že sam zase zelo počasen, je nemogoče vedeti, kdaj bo kapljica odpadla. Do leta 1988 je kapljica padla v povprečju nekaj več kot vsakih osem let, nato pa so v avlo vgradili klimatsko napravo, ki je povprečno temperaturi znižala in kapljanje se je upočasnilo, tako da sedaj znaša okoli 13 let.

Še najbližje temu, da bi videl padec kapljice je bil leta 1988 profesor John Mainstone, ki so ga postavili za skrbnika eksperimenta leta 1961. Videti je bilo, da bo sedma kapljica zdaj zdaj odpadla in profesor je vse skupaj z zanimanje opazoval. In potem si je zaželel kavice… Profesor je po 52 letih varovanja eksperimenta umrl, brez da bi videl padec kapljice…

Vas zanima, kako je eksperiment videti v živo? Bi radi vi bili prvi, ki je videl pasti kapljico? Lahko poskusite.

Vir: Be amazed/YouTube, University of Queensland

preberite še to

Trendi
Silikon ji je rešil življenje

Silikon ji je rešil življenje

Silikonski prsni vsadki so spremenili pot naboja in ženski rešili življenje.

Trendi
Skorbut ponovno med nami

Skorbut ponovno med nami

Te smrtonosne, a zlahka ozdravljive bolezni, je vedno več tudi v razvitem svetu. Razlog? Finančne težave in po...

Trendi
So naši predniki spali zimsko spanje?

So naši predniki spali zimsko spanje?

Študija nakazuje, da so prvi hominini zimo kar – prespali…

Trendi
»Gobice« lahko tudi pomagajo

»Gobice« lahko tudi pomagajo

Občutek strahu je posledica imunskega odziva, ki pa ga lahko ustavijo psihedeliki

Trendi
En prav poseben koren

En prav poseben koren

Korenjenje je inverzna operacija potenciranju. A vsi koreni niso enaki. Obstajajo prav posebni in eden od njih...

Trendi
Umetna inteligenca po policijsko…

Umetna inteligenca po policijsko…

Poročilo policije, ustvarjeno z umetno inteligenco, je trdilo, da se je policist preobrazil v žabo.

Trendi
Donosen posnetek - ognja

Donosen posnetek - ognja

10-urni YouTube video gorečega kamina naj bi ustvarjalcu prinesel več kot 1 milijon dolarjev

Trendi
Bo sojo nadomestil bob?

Bo sojo nadomestil bob?

Soja je sicer do neke mere lahko nadomestek mesa, njena okoljska prijaznost pa je zelo vprašljiva...

Trendi
Mrtvi zobje kmalu stvar preteklosti?

Mrtvi zobje kmalu stvar preteklosti?

Matične celice, pridobljene iz mlečnih zob, bi lahko spodbudile ponovno rast zobnega tkiva.

Trendi
Kdo je kriv in kdo odgovoren?

Kdo je kriv in kdo odgovoren?

Ko govorimo o onesnaževanju okolja stvari še zdaleč niso črno-bele.

Trendi
Novo orodje za identifikacijo storilcev

Novo orodje za identifikacijo storilcev

Deluje preko analize bakterijske sestave človekovega genitalnega mikrobioma oziroma »seksóma&laqu...

Trendi
Koliko je ura?

Koliko je ura?

Vprašanje, na katerega boste ponekod po svetu dobili dokaj nenavadne odgovore.