Eden manj očitnih simptomov dehidracije je poslabšana prevodnost električnega toka skozi telesna tkiva. Ker voda dobro prevaja elektriko, se z zmanjšanjem njene količine v tkivih poveča njihova električna upornost. Ta pojav imenujemo bioimpedanca. Raziskovalci na Univerzi Teksasa v Austinu so na podlagi te fizikalne značilnosti razvili prenosni, z baterijo napajani senzor, ki se pritrdi na nadlaket. Naprava skozi tkivo pošilja neobčuten električni tok in meri nastalo električno upornost. Zbrani podatki se neprekinjeno in brezžično pošiljajo na pametni telefon, kar omogoča spremljanje hidracije v realnem času.
Pri testiranju naprave so raziskovalci povzročili dehidracijo pri prostovoljcih z uporabo diuretika. Po doseženi dehidraciji so analizirali vzorce urina ter primerjali kemične markerje s podatki senzorja. Ugotovili so visoko korelacijo med obema nizoma podatkov.
»Naši eksperimenti so pokazali, da je bioimpedanca nadlakti ne le občutljiva na spremembe hidracije, temveč se tudi močno ujema z meritvami hidracije celega telesa,« je dejal Matija Janković, soavtor študije, objavljene v reviji PNAS. »To pomeni, da je senzor lahko zanesljiv nadomestek za spremljanje hidracije, tudi med vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so hoja, delo ali vadba.«
Poleg vsakodnevnega spremljanja hidracije bi lahko senzor bistveno pripomogel ljudem, ki morajo v vročem okolju nositi težka zaščitna oblačila, kot so vojaki, policisti, gasilci in športniki, za katere je dehidracija stalna grožnja. Senzor bi lahko uporabili tudi v kliničnem okolju za neprekinjeno spremljanje hidracije pri bolnikih z ledvičnimi obolenji ali kardiovaskularnimi težavami.
Raziskovalna skupina navaja, da je njihov naslednji korak določitev referenčnih vrednosti hidracije z množičnim testiranjem naprave na večjem številu udeležencev. Prav tako raziskujejo druge oblike naprav za spremljanje hidracije. Vodja študije, Nanshu Lu, je že sodelovala pri razvoju nosljivih naprav za spremljanje potenja in elektronskih tetovaž, namenjenih srčnemu monitoringu ali mobilni EEG diagnostiki, in pravi, da bi takšni sistemi lahko v prihodnosti služili tudi za spremljanje hidracije. »To je šele začetek,« je zaključila Nanshu Lu. »Naš cilj je omogočiti preprosto spremljanje hidracije za vse.«
Vir: University of Texas at Austin