»Pridite, pridite!«

Kot bodo potrdili številni pari, ki si prizadevajo zanositi, gre lahko med usodnim srečanjem sperme in jajčeca veliko narobe. Oploditev je dolga veriga molekularnih dogodkov, ki se morajo zgoditi na točno določen način, v pravem vrstnem redu in ob pravem času, pri čemer lahko že en sam korak, ki ne gre po načrtu, pomeni razliko med spočetjem in ne. Zato pri velikem odstotku neplodnih parov posebnega razloga ni mogoče ugotoviti. Znanstveniki si prizadevajo te težave odpraviti, ena od rešitev pa bi lahko tičala v beljakovini, ki so jo odkrili znanstveniki univerze v britanskem Sheffieldu. Njena naloga je namreč privabljanje spermijev k jajčecu, kar bi lahko nekega dne vodilo ne le do novih načinov zdravljenja neplodnosti ampak tudi kontracepcijskih sredstev.

Znanstveniki omenjen univerze so preučevali beljakovine na površini jajčec in ugotavljali, ali in katera lahko pomagajo ali ovirajo spermije, ki se skušajo z njimi povezati. Namesto pravih jajčec so uporabili več tisoč majhnih kroglic, ki so imele na površini različne peptide. Te kroglice so nato inkubirali s spermiji in ugotavljali katere kroglice - in s tem kateri peptidi - privlačijo spermije. Test so izvedli v več krogih, pri vsakem pa odstranila tiste kroglice, ki niso privabile dovolj velikega števila spermijev. Na koncu so jim ostale le tiste, ki so dosledno vezale spermo vseh petih darovalcev. Te so nato analizirali in našli skupni imenovalec – beljakovino, ki je pri teh jajčecih bila, pri drugih pa ne. Raziskovalci so beljakovino poimenovali MAIA, po grški boginji materinstva.

A tu se delo seveda ni končalo. Nadaljevali so ga tako, da so gen, povezan z MAIA, vstavili v človeške celice v kulturi in ugotovili, da so tudi te postale bolj dovzetne za spermo. To pa kaže, da ima MAIA pomembno vlogo pri pritegovanju spermijev v jajčece, da bi prišlo do oploditve.

Je MAIA tisti spregledan dejavnik neplodnosti, ki ga znanstveniki iščejo že desetletja? Mogoče. Zdaj, ko je beljakovina identificirana, bi lahko znanstvenikom pomagala razviti nova zdravljenja, ki bi ljudem pomagala zanositi - ali nasprotno, preprečila zanositev.

»Neplodnost je nepojasnjena pri več kot polovici tistih, ki imajo težave z zanositvijo po naravni poti,« je dejal profesor Harry Moore, vodja raziskave. »Domiselna tehnika umetne oploditve, ki nam je omogočila identifikacijo beljakovine MAIA, znanstvenikom ne bo omogočila le boljšega razumevanja mehanizmov človeške plodnosti, temveč bo utrla pot novim načinom zdravljenja neplodnosti in korenito spremenila zasnovo prihodnjih kontracepcijskih sredstev.«

Študija je bila objavljena v reviji Science Advances.

Vir: Univerza v Sheffieldu