Omenjene ptice se vsako jesen odpravijo na okoli 13.000 km dolgo pot od Aljaske do Nove Zelandije, kjer je v tem času seveda poletje. Progastorepi kljunači so za znanstvenike zelo zanimiva vrsta, saj med prsti nimajo plavalne kožice, kar pomeni, da na svoji selitveni poti ne smejo pristati na vodi, saj z nje ne bi mogli več poleteti. In ker na poti med polotokom Jukon in Novo Zelandijo ni ravno veliko kopnega, morajo ti, le 300 do 400 gramov težki ptički brez postanka preleteti ogromne razdalje.
Znanstveniki te selitvene poti omenjenih ptic spremljajo že kar nekaj časa. Seveda tako, da na nekatere pritrdijo majhne, 5 gramov težke oddajnike. Do zdaj najdaljša zabeležena pot je znašala 13.050 km, preletel pa jo je samček z oznako 4BBRW leta 2021. Samo leto dni kasneje je njegov rekord podrl le pet mesecev star »mladostnik«, ki je preletel kar 13.560 km. Pot ptička je bila vse do obale Nove Kaledonije več ali manj enaka kot pri vseh ostalih, nato pa si je mladenič nad Tasmanskim morjem premislil, naredil 90 stopinjski ovinek in namesto na Novo Zelandijo odletel na Tasmanijo, kar je njegovo pot podaljšalo za kar 500 km.
Zakaj je ptič to naredil, znanstveniki ne vedo, vedo pa, da je revež na tej svoji enajst dni trajajoči poti izgubil okoli polovico svoje telesne teže.
Vir: WION/YouTube
