Rimska in arabska števila niso bila edina

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 28. 11. 2020 07:26:00, Kategorija: Trendi

V poznem srednjem veku se je uporabljal še en številski zapis… Skrivnosten…

Rimska in arabska števila niso bila edina
Prvih tisoč le našega štetja smo na naših tleh uporabljali izključno rimske številke. Saj veste, »tisti I-ji, V-ji in LCDM«. V 13. stoletju pa je k nam iz arabskega sveta prišel drugačen, decimalni zapis, ki smo ga poimenovali arabske številke. A bi bilo bolj fer, če bi rekli indijsko-arabske številke, saj so si jih izmislili indijski matematiki okoli leta 500, današnjo obliko pa so dobile v severni Afriki, kjer jih je okoli leta 1200 v mestu Bejaia v današnji Alžiriji našel italijanski matematik Fibonacci in prinesel v Evropo. Takratna cerkev je nov zapis dolgo časa odklanjala, saj je prišel od »krivovercev«, a po skoraj 200 letih »številske vojne« je le sprevidela, da je zadeva koristna in uporabna in rimske številke so se počasi »zreducirale« na nematematično uporabo.

A rimske in arabske številke niso bile edine, ki so se uporabljale na evropskih tleh. Obstajala je še tretja različica, ki so jo razvili in uporabljali menihi reda cisterijancev med 13. in 15. stoletjem. Šlo je za tajni številski zapis, ki so ga poznali le cistercijanski menihi, javnost pa je zanj izvedela šele pred slabimi dvajsetim leti, ko ga je v svoji knjigi »The Ciphers of the Monks« opisal  britanski zgodovinar David A. King.

In kako so videti ta števila? Kot lahko vidite zgornji sliki, so videti kot bi se igrali Vislice. A je zadeva dokaj zanimiva. Na naslovni sliki so namreč zapisna štiri štirimestna števila – 1410, 4173, 5750 in 1368.

V osnovi gre za desetiški zapis, torej se uporabljajo števila od 0 do 9, le da so zapisana precej drugače. Navpična črta je 0, nato pa sledijo »dodatki« ki ponazarjajo števila od 1 do 9.

A zadeva se tukaj šele prične komplicirati, saj se te številke nato združujejo v skupine po največ štiri in s tem tvorijo števila o 0 do 9999. Večjih zapis ne omogoča. In kako se združujejo? Če na sredini ničle, torej navpične črte potegnemo vodoravno črto, bi dobili nekako štiri četrtine. Zgornja desna predstavlja enice, zgornja leva desetice, spodnja desna stotice in spodnje leva tisočice.

Prvo število je torej 1410, saj ima nič enic, eno desetico, štiri stotice, in eno tisočico.

Cistercijanski zapis seveda ni uporaben za računanje, je pa za recimo datume, označevanje strani knjig, pravzaprav podobno kot rimske številke, torej v primerih, ko so števila uporabljena za označevanje in ne za matematiko, so pa ga uporabljali tudi za šifriranje in to še dolgo po tem, ko so ga tudi cisterijanci zapustili in pričeli uporabljati »neverne« arabske številke.

Več v spodnjem  zanimivem videu kanala Numberphile.

Vir: Numberphile/YouTube

preberite še to

Trendi
Geotermalna baterija

Geotermalna baterija

Zakaj pa ne bi kot vir energije uporabili kar toplote zemlje? Saj jo, vendar...

Trendi
Mit, ki noče umreti

Mit, ki noče umreti

Ste že kdaj slišali, da menda uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov? No, to ni res…

Trendi
Rastlinsko »vstajenje«

Rastlinsko »vstajenje«

V dobrih treh urah iz posušene kepe v zeleno rastlino.

Trendi
Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Da so ZDA ena od le treh držav, ki še ni uvedla metričnega sistema, vemo že dolgo. Toda zakaj je tako? ...

Trendi
Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Si se kdaj vprašal, zakaj je včasih preprosto hoditi od točke A do točke B, spet drugič pa te skoraj sp...

Trendi
Tole je pa skoraj malo preveč!

Tole je pa skoraj malo preveč!

Včasih gredo praktične šale čez rob. In tale je ena od njih... Kje se to dobi? Mi bi to imeli!

Trendi
Draga »mačja radovednost«

Draga »mačja radovednost«

Francozinja je bila šokirana, ko je od sodišča dobila kazen 1.250 €, ker je njen hiš...

Trendi
Kako je razmišljal Einstein

Kako je razmišljal Einstein

Preprosta razlaga Einsteinove posebne in splošne teorije relativnosti.

Trendi
Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Cestno omrežje antičnega Rima se preučuje že stoletja, vendar je kljub temu še vedno nezadostno kartira...

Trendi
4 stvari, ki jih ne smete pozabiti spakirati za novoletni dopust
Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…