In zakaj kje tetoviranje tako boleče? Vzrok leži v zagotavljanju trajnosti tetovaž. Tetovatorji z iglami vbrizgajo drobne kapljice črnila v kožo tik pod njeno površino, v tako imenovani dermis, kjer ne glede na to, koliko plasti kože se sčasoma naravno odstrani, ostane varno ujeto pod to samoobnovljivo zunanjo plastjo.
Tetovaže se pogosto uporabljajo tudi kot medicinsko orodje. Na primer, bolnikom z rakom, ki se večkrat zdravijo z obsevanjem, se vtetovirajo majhne referenčne oznake, ki omogočajo hitro, natančno in varno vsakokratno usmerjanje naprav in sevalnih žarkov. Tetovaže se lahko uporabljajo tudi za prikrivanje brazgotin po operacijah ali za trajna opozorila o resnih zdravstvenih težavah nekaterih bolnikov.
Zato je skupina raziskovalcev s Tehnološkega inštituta v Georgii prišla do rešitve, kako uporabiti tehnologijo mikroigel kot alternativno tehniko tetoviranja. Mikroigle, iglice, ki so dovolj majhne, da lahko v dermisno plast kože vbrizgajo učinkovine brez da bi pacient čutil, da so prebodle njegovo povrhnjico, se že uporabljajo za doziranje nekaterih zdravil skozi kožo, omenjeni strokovnjaki pa so zdaj to idejo uporabili tudi za tetoviranje. Te mikroigle so manjše od zrnc peska, narejene pa so kar iz črnila za tetoviranje. Igle so razporejene na obliž v obliki želene sličice, vsaka pa deluje kot točka večje slike. Uporabnik obliž nanese na kožo, pritisne in pusti delovati nekaj minut, da se črnilo raztopi in ostane v koži. Ko se obliž odstrani, za seboj pusti prepoznavno sliko, vendar brez otekanja ali krvavitev, ki so pogosto povezane s tradicionalnimi tehnikami tetoviranja.
Ker posamezne iglice lahko nosijo črnilo različne barve, je na ta način mogoče ustvariti tudi raznobarvne tetovaže, za medicinsko pomembne oznake pa se lahko uporabljajo tudi črnila, vidna le pod recimo ultravijolično svetlobo.
Tovrstne tetovaže bi na tej stopnji razvoja lahko trajale do enega leta, njihova življenjska doba pa je po potrebi lahko tudi krajša, če se uporabijo začasne barve za tetoviranje. V sedanji obliki se zdi pristop z mikronapravo obetavna alternativa tradicionalnim tehnikam tetoviranja, ko gre za označevanje bolnikov, ne more pa še nadomestiti tetoviranja pri kakšnem nadarjenem umetniku. Sklopi mikroigel so sicer res razmeroma majhni, a nimajo dovolj velike gostote, da bi lahko ustvarili res verne slike. A s postopnim izboljševanjem tehnologije se lahko zgodi, da postopek pridobivanja »pravega« tatuja nekega dne ne bo nič drugačen od začasnih tatujev, ki ste si jih nanašali kot otroci.
Raziskava in spremljajoča študija sta bili nedavno predstavljeni v članku, objavljenem v reviji iScience.
Vir: iScience
