Zakaj ne bi Sahare prekrili s fotovoltaiko?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 08. 2024 05:35:00, Kategorija: Trendi

Ideja se na prvi pogled zdi logična… Toda ali je res?

Zakaj ne bi Sahare prekrili s fotovoltaiko?
Ideja seveda ni nova in tudi vi ste verjetno že kdaj razmišljali o tem – kaj bi bilo, če bi Saharo prekrili s solarnimi ploščami in si tako zagotovili okolju prijazen vir električne energije. Poznavalci tematike so šli še nekoliko dlje in izračunali, da bi s tovrstnim prekritjem Sahare lahko letno proizvedli okoli 2,5 milijona TWh električne energije letno, kar je 96-krat več, kot je porabi ves svet. In to že z izkoristkom, kot ga nudi obstoječa fotovoltaična tehnologija. Račun bi se torej izšel. Bi se res?

Gospodarsko mogoče res, pogled s klimatološkega zornega kota pa kaže, da bi se s to potezo krepko ustrelili v koleno. Prekritje s solarnimi ploščami bi namreč Saharo ohladilo do te mere, da bi tam pričele nastajati padavine in jo spreminjati v zeleno pokrajino. A to je šele začetek. Znanstveniki so namreč že pred časom ugotovili vzročno povezavo med vremenom nad Saharo in - vremenom nad amazonskim deževnim pragozdom. Če je bilo kakšno leto nad Saharo več padavin, jih je bilo nad Amazonsko malo in obratno, suša nad Saharo pomeni več dežja nad Amazonko. Simulacije so pokazale, da bi ohlajanje Sahare povzročilo pojav velikih ciklonskih področij nad Atlantikom, ta bi povzročila pomanjkanje dežja nad amazonskim pragozdom in ta bi se počasi spremenil v puščavo.

A tu soodvisnosti med Saharo in Amazonko še ni konec. S pomočjo Nasinega satelita Calypso so znanstveniki namreč zaznali še eno pomembno povezavo med njima. Vetrovi, ki pihajo nad Saharo, vsako leto dvignejo za okoli 182 milijonov ton puščavskega peska oziroma prahu in ga odpihnejo proti 4300 km oddaljeni Južni Ameriki, kjer skupaj z dežjem pade na deževni pragozd, kar ima za slednjega zelo »blagodejen« učinek. Saharski prah namreč vsebuje veliko količino fosforja, ki je zelo dobro gnojilo za tamkajšnje rastlinstvo. Amazonski pragozd obstaja torej zato, ker obstaja Sahara.

Z uničenjem Sahare bi torej uničili nekaj, kar zdaj velja za »pljuča« sveta. ▪

preberite še to

Trendi
Novo forenzično orodje za identifikacijo storilcev

Novo forenzično orodje za identifikacijo storilcev

Deluje preko analize bakterijske sestave človekovega genitalnega mikrobioma oziroma »seksóma&laqu...

Trendi
Jajce v mikrovalovki

Jajce v mikrovalovki

Kaj se zgodi, če daste trdo kuhano jajce za minuto v mikrovalovno pečico. Načeloma nič… razen če je ne ...

Trendi
»Inverzni Ostržek«

»Inverzni Ostržek«

Znanstveniki so ugotovili, da se nam nos ne podaljša, če se zlažemo. Prav nasprotno...

Trendi
Z luskami do aerodinamike

Z luskami do aerodinamike

Nam bodo do bolje aerodinamike pomagale ribe?

Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…

Trendi
Bodo vetrne elektrarne še sploh smiselne?

Bodo vetrne elektrarne še sploh smiselne?

Novi klimatski modeli kažejo, da se bodo vetrovne razmere na severni polobli v naslednjih desetletjih precej s...

Trendi
Bi radi naredili nekaj, kar ni še nihče?

Bi radi naredili nekaj, kar ni še nihče?

Stvar je pravzaprav izredno preprosta – vzeti morate le kupček kart in ga dobro premešati…

Trendi
Brzostrelni detel

Brzostrelni detel

Samci so ugotovili, da se njihov klic sliši precej dlje, če trkajo ob kaj kovinskega…

Trendi
Kdo je kriv in kdo odgovoren

Kdo je kriv in kdo odgovoren

Ko govorimo o onesnaževanju okolja stvari še zdaleč niso črno-bele.

Trendi
To pa so deževniki...

To pa so deževniki...

V dolini reke Bass v avstralski zvezni državi Victoria živijo deževniki, ki zrastejo do dva metra v dolžino.

Trendi
Rjavo zlato?

Rjavo zlato?

Če bo šlo tako naprej, bodo živalski iztrebki postali dokaj donosna surovina.