Ozadje postopka predstavlja strategija portala, ki se je izvajala več let in je hotelom ter penzionom nalagala stroga pravila glede lastnega oblikovanja cen. Do poletja 2015 je podjetje uporabljalo »široke« klavzule najboljše cene. Te so od nastanitev zahtevale, da na Booking.com vedno ponudijo absolutno najnižjo ceno, ne glede na izbrani prodajni kanal. Od julija 2015 so sledile »ozke« omejitve, ki so hotelirjem vsaj prepovedovale, da bi na lastni spletni strani ponujali nižje cene kot na posredniškem portalu. Zvezni urad za varstvo konkurence je to prakso že konec leta 2015 prepovedal kot protikonkurenčno, kar je Zvezno vrhovno sodišče (BGH) sredi leta 2021 dokončno potrdilo.
Berlinsko deželno sodišče se je po navedbah iz sporočila zdaj pridružilo temu pravnemu stališču. Ugotovilo je, da sta obe vrsti klavzul močno omejevali konkurenco. Sodniki poudarjajo, da je bila hotelirjem zaradi cenovne vezanosti odvzeta svoboda, da bi pri neposredni prodaji strankam posredovali prihranke pri obratovalnih stroških. Ker pri lastni prodaji ne nastanejo posredniške provizije v povprečju od 10 do 15 odstotkov, bi lahko upravljavci ta manevrski prostor uporabili za ugodnejše ponudbe. To jim je bilo zaradi poslovnega ravnanja Booking.com učinkovito onemogočeno. Prav tako so bile z omejitvami bistveno otežene prilagodljive trženjske strategije za kapacitete v zadnjem trenutku.
Zavrnjenih skoraj 190 tožb
Pravno zanimiva je odločitev senata glede dopustnosti ugotovitvene tožbe. Načeloma morajo tožniki svoje zahtevke natančno ovrednotiti, kadar je to mogoče. Ker pa so hotelirji utemeljevali, da je večletna manipulacija trga s strani Booking.com privedla do povečane koncentracije in oblikovanja oligopola ter da ti učinki trajajo še danes, so sodniki tožbo šteli za dopustno. Zaključenega dejanskega stanja pri razvoju trga po njihovem mnenju še ni, zato natančnega izračuna škode v tem trenutku ni mogoče zahtevati.
Kljub temu tožniki niso dosegli uspeha v vseh točkah. Sodišče je zavrnilo predlog za ugotovitev obveznosti vračila že plačanih provizij za rezervacije. V tem delu je tožbo štelo za nedopustno, saj je šlo za zaključene dogodke, ki bi jih hotelirji morali neposredno ovrednotiti in uveljavljati s samostojno tožbo. V 70 primerih je tožba propadla zaradi manjkajočega pravilnega pooblastila. Pri 118 tožnikih senat ni mogel ugotoviti, da so bili prizadeti zaradi kartelne kršitve. V enem primeru je bila tožba iz drugih razlogov nedopustna.
Sodna odločba še ne pomeni, da bo denar izplačan takoj. V tem postopku je šlo zgolj za temeljno ugotovitev odgovornosti. Konkretna višina škode in vprašanje, ali so bile klavzule v posameznih primerih dejansko vzrok za finančne izgube, bosta predmet prihodnjih postopkov.
Pritožba možna – odzivi deljeni
Sodba še ni pravnomočna. Pričakovati je, da se bo spor nadaljeval na naslednji stopnji. Booking.com ima zdaj en mesec časa, da vloži pritožbo pri Berlinskem višjem deželnem sodišču. Glede na visoke vrednosti spora in temeljni pomen za celotno turistično panogo se vložitev pravnih sredstev šteje za verjetno.
Booking.com je v prvem odzivu poudaril, da sodba še ne vsebuje »nikakršnih ugotovitev« glede morebitne škode zaradi prejšnjih klavzul. To bi bilo mogoče ugotoviti le v zapletenih, tehničnih postopkih po strokovni analizi. Hotelirsko združenje Nemčije (IHA) pa je odločitev deželnega sodišča označilo za prelomno. Ta po njegovem mnenju daje dodatno podporo tudi vzporedni skupinski tožbi, ki jo je pred nekaj meseci pri okrajnem sodišču v Amsterdamu vložilo več kot 15.000 evropskih hotelov.
Vir: Berlin.de
