Ideja je pravzaprav genialno preprosta. V računalniku imate zagotovo cel kup različnih pisav, Jih med seboj ločite? Večino že, nekatere pa so si med seboj tako podobne, da so razlike komaj vidne tudi če jih primerjamo na papirju. To dejstvo so pred časom izkoristili strokovnjaki univerze Columbia in razvili metodo šifriranja, ki neko pisavo, recimo Times New Roman, spremeni tako, da sprememba človeškemu očesu ni vidna, jo pa zazna računalniški vid. Če se na primer serifno črko »h« na dnu nekoliko odebeli, tega v nekem besedilu z golim očesom zagotovo ne bomo opazili, posebej če v bližini ni nobene druge za primerjavo. Prav tako ne bomo opazili, če se črki »j« nekoliko spremeni lok zavoja. In tako naprej…
Strokovnjaki omenjene univerze so s takšno »dodelavo« izdelali 52 variacij vsake črke in tako izdelali kodirno knjigo, s pomočjo katere je mogoče v navadno besedilo s pomočjo teh variacij oblike pisavi skriti drugo besedilo.
Skrivanje je eno, branje pa seveda nekaj čisto drugega. Da bi se takšno besedilo dešifriralo, je bilo potrebno poseči za nevronskimi mrežami in strojnim učenjem, saj so razlike med posameznimi črkami res minimalne.
Changxi Zheng, pridruženi profesor na omenjeni univerzi, ki je eden od nosilcev projekta, je dejal, da se za sistem že zanimajo podjetja, ki se ukvarjajo s pravno tematiko, prav tako pa tudi obveščevalne agencije zato upa, da se bo našel kdo, ki bo pripravljen sistem spremeniti v komercialni izdelek.
In kaj sledi? Nekako logično bi bilo, da bi se iz dvodimenzionalnih oblik, kot so črke na papirju ali zaslonu, preselili v 3D-svet. In točno to namerava Zheng in njegova ekipa.
Vir: Co.Design
