Sistem uporablja senzorje za spremljanje pogojev vožnje, kot so hitrost vozila, položaj pedala za plin, stanje akumulatorja in temperatura motorja. Ko so izpolnjeni vsi pogoji, elektronska kontrolna enota (ECU) izklopi motor. Ob sprostitvi zavore, pritisku na plin ali sklopko ECU pošlje signal za ponovni zagon motorja, ki se zgodi v delčku sekunde.
Zadeva se sliši dokaj obetajoče, saj ugašanje motorja v mestnem prometu, kjer je veliko stanja na semaforjih in v zastojih (slovenskih avtocest na tem mestu ne bomo komentirali), lahko pripomore k zmanjšanju porabe goriva in tudi zmanjšanju škodljivih emisij. In pravzaprav je res tako. Različne raziskave kažejo, da se poraba goriva lahko zmanjša za 5 do 7 odstotkov, emisije pa prav tako. In zakaj nima tega vsak avtomobil?
Novejši ga praviloma imajo, nadgradnja starejših modelov pa ni smotrna. Sistem za svoje delovanje namreč potrebuje cel kup posebnih in prilagojenih komponent:
- Zaganjač: Posebno zasnovan za pogoste zagone, odporen na obrabo.
- Alternator: Nadgrajen z regenerativnim polnjenjem, omogoča polnjenje akumulatorja med zaviranjem ali pri nizkih hitrostih.
- Akumulator: Uporabljajo se EFB (Enhanced Flooded Battery) ali AGM (Absorbent Glass Mat) akumulatorji, ki so zasnovani za pogoste cikle polnjenja in praznjenja.
- Start-stop sistem povečuje obremenitev akumulatorja zaradi pogostih zagonov motorja. Zato so potrebni posebni akumulatorji (EFB ali AGM), ki prenesejo večje število ciklov brez znatne izgube zmogljivosti. EFB akumulatorji so cenovno ugodnejši, vendar imajo krajšo življenjsko dobo, medtem ko AGM akumulatorji ponujajo boljšo odpornost na vibracije in višjo moč zagona, a so dražji.
Je. Sistem Start-stop je običajno opremljen z gumbom za izklop, kar omogoča vozniku, da deaktivira funkcijo, če meni, da ni primerna za določene vozne razmere, na primer v zelo hladnih pogojih ali pri vožnji po zelo prometnih cestah.
Je prihranek občuten? Zakaj ne?
Nekateri avtomobili znajo prikazati, koliko goriva ste prihranili z uporabo sistema Start-stop. Če ga zna tudi vaš, ste verjetno ugotovili, da ste precej daleč od gornjih 5 do 7 odstotkov, saj je prihranek pogosto zapisan v mililitrih. Kaj to pomeni? So testi napačni? Preden se zatečete k teorijam zarote in trditvam o »kuhinji« je potrebno vedeti, da pri nas, kljub temu, da neprenehno bentimo zaradi zastojev, promet v večini primerov poteka kolikor toliko tekoče. V primerjavi z mesti, kot so Pariz, London, Atene ali pa ameriškimi velemesti, smo še kar v redu. In ker smo »v redu«, je tudi prihranek manjši… ▪
