In kako se »kolesarska avtocesta« razlikuje od običajnih cest? Gre za 4 metre široko cesto, namenjeno izključno kolesarjem, izraz »avtocesta« pa pomeni, da je cesta dobro označena, osvetljena, da zanjo skrbi zimska služba in da bodo kolesarji na njej našli tudi servisne postaje. Prvi petkilometrski odsek med mestoma Mülheim an der Ruhr in Essen je bil odprt decembra 2015, nadaljevanje pa ni bilo tako rožnato, saj so do februarja letos prometu predali le dobrih 17 kilometrov proge. To pa ni edina načrtovana kolesarska avtocesta v Nemčiji, saj jih bodo med različnimi mesti v nekaj letih zgradili za 270 kilometrov. Nepomembno pa ni tudi to, da so kolesarske avtoceste po zakonu izenačene z regionalnimi cestami in je tako zagotovljeno njihovo financiranje in vzdrževanje.
In kaj takšna avtocesta pomeni za okolje in ljudi, ki živijo v njeni bližini? Prva prednost je očitno seveda varnost, saj kolesarjem ceste ne bo potrebno deliti z motornimi vozili. Druga prednost je seveda okoljska prijaznost. Samo RS1, torej 100-kilometrski porurski del avtocesta naj bi dnevno zmanjšal obremenitev klasičnih cest in avtocest za 50.000 voženj oziroma 400.000 kilometrov. Če število spremenimo v emisije CO2 to pomeni, da se bo zmanjšala njegova emisija za količino, enako letnim emisijam 900 gospodinjstev.
Nemški projekt pa ni edini te vrste. Nekaj podobnega že deset let nastaja na Nizozemskem, kjer so zgradili že 20 odsekov kolesarskih avtocest, načrtujejo pa še dodatne, na Danskem, kjer so se posvetili predvsem kolesarskemu prometu v Kopenhagnu in okolici, na Norveškem pa gradijo kolesarsko avtocesto, ki bo, ko bo končana, povezala devet večjih mest.
Vir: RS1
