Kitajska vijolična kreša sodi v družino kapusnic, torej družino, v kateri so tudi zelje, repa, brokoli in podobno. Po svoji strukturi je dokaj blizu oljni ogrščici, katere olje pogosto uporabljamo v gospodinjstvu.
Edgar Cahoon iz univerze v Lincolnu (Nebraska) se je s svojo ekipo vprašal, ali je lahko tudi tale kreša uporabna v prehranske namene. Zato so jo analizirali in prišli do nenavadnega odkritja – v olju iz semen kitajske kreše so našli dolge in zapletene hidroksilne verige. Pri dveh maščobnih kislinah v tem olju so ugotovili, da imajo po 24 atomov ogljika in ne 16 ali 18, kot je običajno v tej skupini.
Ker omenjena univerza ni bila specializirana za analizo tovrstnih kislin, so jih poslali na nadaljnje testiranje na univerzo North Texas. Tamkajšnji znanstveniki so ugotovili, da se omenjeni maščobni kislini odlično obneseta v - mazivih. Olje vijolične kitajske kreše se obnaša podobno kot ricinusovo olje, le da je manj občutljivo na visoke temperature. Ricinusovo olje se pri višjih temperaturah, ki se pojavljajo recimo v avtomobilskih motorjih, zgosti, olje omenjene kreše pa ne. To v praksi pomeni, da bi lahko olje kitajske kreše uporabljali kot nadomestek tako mineralnih kot tudi sintetičnih olj. In zakaj jih nadomeščati? Ker je njihova proizvodnja precej umazana in tudi draga.
A zadeva ima zaenkrat še en kaveljc – vijolična kitajska kreša je res temperaturno dokaj neobčutljiva in raste skoraj povsod, težava pa je, da imajo njena semena dokaj nizko vsebnost olja in zato vse skupaj še ni primerno za proizvodnjo maziv. A znanstveniki imajo rešitev – tako kot je iz repne ogrščice nastala oljna ogrščica, ki vsebuje več olja, tako bi lahko z ustreznim križanjem »prepričali« tudi kitajsko krešo.
Vir. Univerza v Nebraski
