In kaj vse vključuje inteligentna hitrostna pomoč oziroma ISA? Gre za celo vrsto sistemov, ki lahko prek kamer, nameščenih na sprednji strani vozila, podatkov GPS ali obojega zaznavajo omejitve hitrosti na cesti. Odvisno od posameznega sistema ISA in od tega, kako ga nastavi voznik, lahko tehnologija zagotavlja povratne informacije o omejitvi hitrosti, samodejno prilagodi tempomat, da se prilagodi hitrosti na cesti ali celo zmanjša moč motorja, da upočasni prehitro vozeča vozila.
Številni vozniki v Evropi že uporabljajo vozila, opremljena s sistemom ISA, veliki proizvajalci avtomobilov, kot so Honda, Ford, Jeep in Mercedes-Benz, pa na evropskem trgu prodajajo nekatere modele s temi sistemi. Po napovedih projekta PROSPER, ki ga financira EU, bi lahko scenarij, kot je ta, po katerem bi sistem ISA postal obvezen, pomenil od 26 do 50 odstotkov manj smrtnih žrtev.
»Uvedba sistema ISA je velik korak naprej na področju varnosti v cestnem prometu in lahko bistveno zmanjša število poškodb in smrtnih žrtev v cestnem prometu. Proizvajalci avtomobilov imajo zdaj priložnost, da čim bolje izkoristijo možnosti, ki jih ponuja sistem ISA za varnejše ceste za vse,« je v sporočilu za javnost zapisala Evropska komisija.
In zakaj je zakonodajalec dal proizvajalcem dve leti časa? Nekaj vsekakor zato, ker ti svojih vozil ne morejo prilagoditi čez noč, veliko pa ima pri vsem skupaj opraviti dejstvo, da ISA ni bil na ravni, kot bi si želeli. Kot je ugotavljal Autocar, je imela tehnologija leta 2022 še kar nekaj težav. V nekaterih testih se je ISA občasno »počasi odzival«, v enem pa je med vožnjo skozi mirno angleško vasico nastavil omejitev hitrosti na 100 km/h. Proizvajalci so dobili dve leti časa, da te težave naslovijo… Pa so jih?
Vir: Evropska komisija
