Manjši motorji so seveda lažji, manjši hodi povzročajo manj trenja, manj je črpalnih izgub in še kaj, vse to pa ima za posledico nižjo porabo. Dokler od avtomobila ne zahtevamo moči. Takrat se zadeve spremenijo, saj motor tega seveda ne zmore. Zato se mu doda turbo-polnilnik, katerega naloga je, povedano zelo preprosto, da v motor dovaja več zraka. Kako? Tako, da ga »prisili« vanj. S tem seveda poveča tlak v zgorevalnem prostoru valja, večji tlak pa pomeni, da je potrebno za to, da se obdrži idealna mešanica gorivo-zrak, dodati več goriva. In posledica je seveda več moči motorja.
Ideja je sicer dobra, ni pa vsemogoča. Povečano izgorevanje seveda pomeni večje temperature, te pa povzročajo tako imenovano klenkanje. To nastane, ko se, zaradi visokih tlakov in temperatur, gorivo v nekaterih delih izgorevalnega prostora vžge samodejno in ne takrat, ko to »ukaže« svečka, posedica pa je neprijetno »ruženje«, klenkanje, ki tudi motorju ni najbolj prijazno. In kako se rešiti tega klenkanja? Metod je kar nekaj, od spreminjanja kompresijskega razmerja do spreminjanja razmerja gorivo-zrak, vsi pa imajo za posledico zmanjšanje učinkovitosti.
Več o principu delovanja si lahko ogledate v spodnjem videu, ki ga je pripravil sedaj že tudi nam znani Jason Fenske. Za tiste, ki vam ni do poslušanja Jasona, pa kratek odgovor na uvodno vprašanje – majhni turbo-polnjeni motorji so pri vožnji, ki ne zahteva veliko moči, precej bolj ekonomični od »klasike«, ko pa želimo moč (pospeševanje, vožnja v hrib...), pa moramo v izogib klenkanju obogatiti gorivno mešanico, kar seveda pomeni večjo porabo. V praksi se bo to poznalo tako, da boste pri teh motorjih opažali veliko večjo razliko med umirjeno vožnjo in »težko nogo« kot pri navadnih, atmosfersko polnjenih motorjih.
Vir: Engineering Explained/YouTube
