Amalgamske zalivke in MR

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 06. 2024 05:27:00, Kategorija: Trendi

Novi aparati za magnetno resonanco so tako močni, da lahko iz amalgamskih zaliv »potegnejo« živo srebro.

Amalgamske zalivke in MR
Amalgam, ki se v zobozdravstvu že več kot 150 let uporablja za »srebrne« zalivke (po domače plombe), je spojina živega srebra (okoli 50 odstotkov) in nekaterih drugih kovin. Ker je živo srebro izredno strupen element, bolj strupen od recimo svinca ali arzena, se že nekaj časa pojavljajo debate o tem ali je amalgam sploh varen za tovrstno uporabo. Nekateri menijo, da je, drugi pa, da imamo v ustih tempirane bombe. In slednjim gre v prid tudi raziskava, ki so jo izvedli na turški univerzi v Antalyi po vodstvom doktorice Selmi Yilmaz. Ta je namreč pokazala, da lahko aparati za magnetno resonanco povzročijo iztekanje živega srebra iz zalivk.

Preden pa na vrat na nos odhitite k zobozdravniku ali pa v roke vzamete dleto povejmo, da naj bi težave povzročali le najnovejši izredno močni (in zato zelo natančni) aparati za MR. Običajni aparati proizvajajo magnetno polje gostote od 1,5 do 3 T (T = Tesla), ki baje niso problematični. Težave naj bi povzročali najnovejši aparati z gostoto polja tudi do 7 T. Ker se je sumilo, da bi takšno magnetno polje zaradi elektrokemične korozije lahko povzročilo iztekanje živega srebra, so se na omenjeni univerzi odločili zadevo podrobneje raziskati.

Raziskavo so izvedli tako, da so več zobem izdelali zalivke iz amalgama in jih najprej devet dni pustili pri miru, da so se zalivke ustrezno strdile, nato pa jih potopili v umetno slino. Zobe so nato razdelili v tri skupine – eno so za 20 minut postavili v aparat MR z 1,5 T, drugo v tistega s 7 T, tretjo skupino pa so pustili pri miru in jo uporabili kot referenčno. Po končanem »obsevanju« so analizirali vsebnost živega srebra v umetni slini in ugotovili, da je bilo v tisti, ki je bila v aparatu s 7 T, koncentracija 0,67 delca na milijon, kar približno štirikrat več živega srebra kot v tisti z 1,5 T. Številka je dokaj visoka in po besedah dr. Yilmazove bo sedaj potrebno raziskati, kolikšen del te koncentracije telo dejansko tudi absorbira.

Raziskava je bila objavljena v reviji Radiology.

Vir: Radiological Society of North America (RSNA)

preberite še to

Trendi
»Gospa, mož vas vara!«

»Gospa, mož vas vara!«

Ženska je vložila zahtevo za ločitev, potem ko ji je ChatGPT iz skodelice kave »razkril« moževo ne...

Trendi
Kakanje v vesolju

Kakanje v vesolju

Vas zanima, kako je kakati v 16.000 € vredno stranišče v vesolju? Takole…

Trendi
Z nanodelci proti slepoti

Z nanodelci proti slepoti

Nanodelci, vbrizgani v mrežnico, obnavljajo vid... Zaenkrat le podganam, a ideja veliko obeta...

Trendi
Izlet v tehnološko zgodovino

Izlet v tehnološko zgodovino

Vas zanima, kaj je bilo najbolj zanimivega izumljeno v letu, ko ste se rodili?

Trendi
Že 60.000 let nam pije kri

Že 60.000 let nam pije kri

Spoznajte prvega človeškega zajedavca…

Trendi
Čarobni zlati rez

Čarobni zlati rez

Število 1,62 matematike, arhitekte, umetnike in še koga, fascinira že stoletja. Tule je ena od r...

Trendi
Nenavadna in nepričakovana povezava

Nenavadna in nepričakovana povezava

Nad simptome avtizma z zdravilom proti – driski…

Trendi
Lahko čutimo zemeljsko magnetno polje?

Lahko čutimo zemeljsko magnetno polje?

Sicer v zelo posebnih okoliščinah, a podatki kažejo, da lahko… Nekateri…

Trendi
»Bakterijski« sladkor

»Bakterijski« sladkor

Sladkor, ki ga lahko uživajo diabetiki in ne povzroča kariesa, proizvajajo pa ga – bakterije.

Trendi
Najdražje tipkarske napake v zgodovini

Najdražje tipkarske napake v zgodovini

Vsi se kdaj zatipkamo. Včasih jo odnesemo brez posledic, včasih nam je nerodno, za nekatere pa je bilo tudi ze...

Trendi
Uživajte takoj. Plačujte kasneje.

Uživajte takoj. Plačujte kasneje.

Promocijska vsebina
Že dlje časa raz...

Trendi
Alternativa Braillovi pisavi - učenje menda traja le tri ure

Alternativa Braillovi pisavi - učenje menda traja le tri ure

Podatki kažejo, da le okoli en odstotek slepih in slabovidnih obvlada Braillovo pisavo, saj se je te dokaj tež...