Megabliski so izjemno dolgi električni prenosi, povezani z velikimi mezoskalnimi konvektivnimi sistemi (MCS). Gre za ogromne gruče neviht, ki se obnašajo kot enoten sistem in lahko vztrajajo tudi več kot 12 ur. Pogoji za njihov nastanek so omejeni na dve svetovni žarišči: Velike planjave v Severni Ameriki ter porečje La Plate v Južni Ameriki. Prav te regije združujejo obsežne atmosferske procese, ki omogočajo nastanek električnih polj tako velikih razsežnosti.
Rekord iz leta 2017 je bil sprva spregledan v klasičnih analizah neviht, a kasnejše satelitsko ponovno preverjanje ga je razkrilo. Uporabljeni so bili ameriški geostacionarni sateliti serije R z instrumentom Geostationary Lightning Mapper (GLM), ki omogoča kontinuirano opazovanje strel z orbite. Podobno zmogljivosti zdaj ponujajo tudi evropski satelit Meteosat Tretje generacije (MTG) ter kitajski sistem Y-4. Te tehnologije ne zagotavljajo le znanstvene potrditve ekstremov, temveč predstavljajo ključno orodje za napovedovanje nevarnih vremenskih pojavov in s tem za zaščito letalstva, infrastrukture ter prebivalstva.
WMO opozarja, da strela ni zgolj fascinanten naravni pojav, temveč resna nevarnost. Vsako leto jo doživi približno 240.000 ljudi, od katerih jih 10 % umre. Preživeli pogosto utrpijo trajne zdravstvene posledice, kot so nevrološke poškodbe, opekline in spominske motnje. Zgodovina beleži tudi množične tragedije, denimo smrt 21 ljudi v eni sami koči v Zimbabveju leta 1975 ali požar v Egiptu leta 1994, kjer je udar strele sprožil eksplozijo naftnih rezervoarjev in zahteval 469 življenj.
Poleg rekordne dolžine so znani še drugi ekstremi. Leta 2020 je bila nad območjem Urugvaja in Argentine izmerjena najdaljša posamezna strela po trajanju, ki je trajala 17,1 sekunde. Takšni primeri dokazujejo, da s sodobnimi opazovalnimi metodami šele začenjamo razumeti prave meje tega naravnega pojava. Strokovnjaki menijo, da v naravi obstajajo še daljši in močnejši bliski, ki bodo z razvojem merilnih sistemov v prihodnje nedvomno dokumentirani.
Napredek pri preučevanju strel ne razkriva le fizikalnih lastnosti ekstremov, temveč ima neposreden vpliv na varnost ljudi. Raziskave megabliskov kažejo tudi na nove nevarnosti, kot je pojav »strele iz sivine« – analog strele »iz modrine«, vendar povezan z mezoskalnimi sistemi in zmožen prepotovati stotine kilometrov od glavne nevihte. To dodatno potrjuje, da razumevanje elektrificiranih oblakov ostaja prednostna naloga v okviru globalnih pobud zgodnjega opozarjanja.
Vir: Svetovna meteorološka organizacija, naslovna slika je simbolična
