Protein, o katerem je govora, se imenuje FKBP51, odgovoren pa je za odziv telesa na stres. Ko vaše telo zazna, da ste v stresni situaciji, začne izločati kortizol, steroidni hormon, ki vam pomaga pri odločanju med begom in bojem. Do tu je vse v redu in celo koristno, težava pa je v tem, da se v FKBP51 lahko pojavijo genske mutacije, ki spremenijo odziv telesa na stres. Do sedaj so dokazali, da so te mutacije povezane s posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), depresijo in napadi tesnobne. A tu se stvar očitno ne konča.
Znanstveniki omenjenega inštituta so sedaj dokazali, da protein FKBP51 ni povezan le z mentalnimi težavami ampak tudi težavami z metabolizmom. Ugotovili so namreč, da visoke vrednosti proteina vplivajo tudi na sposobnost absorpcije glukoze. To ima lahko za posledico sladkorno bolezen in debelost. Pri vsem skupaj je kruto zanimivo še to, da lahko telo večji vnos maščob interpretira kot stres in izloči še več FKBP51 in s tem težavo dodatno potencira.
In kaj je mogoče narediti? Stresu se ne moremo izogniti, zato se moramo posvetiti njegovim posledicam. Če je FKBP51 odgovoren za odziv na stres, potem nam logika pove, da če bi preprečili ali vsaj zmanjšali njegovo izločanje, se tudi težave ne bi pojavljale v takšni meri. In prav to delajo na inštitutu Max Planck – iščejo farmakološko spojino, ki bi blokirala nesrečni protein. Rešitev je baje dokaj blizu, tako da bi se v kratkem lahko začeli tudi klinični testi.
Raziskava je bila pred časom objavljena v reviji Nature Communications.
Vir: Max Planck Institute
