V ovitku je tudi posebno »pisalo«, ki pa ni namenjeno pisanju, pač pa shranjevanju in doziranju posebnih »pelet«, ki se nahajajo v njem Gre za majhne kroglice, ki so prepojene z encimom, imenovanim glukoza oksidaza. Uporabniki s pomočjo pisala na senzor postavi pelet, nanj pa kapne kapljico krvi. Glokoza oksidaza reagira z glukozo v krvi in s tem generira električni signal. Tega senzor prebere in preko povezave Bluetooth pošlje aplikaciji v telefonu, ki ga ustrezno interpretira in prikaže. Več kot je glukoze v krvi, močnejši je signal. Podatki se v aplikaciji (trenutno za Android) seveda tudi shranjujejo za spremljanje dogajanja in posredovanja informacij zdravniku. Test traja okoli 20 sekund, ko je končan, pa uporabnik le odstrani pelet in s tem deaktivira senzor.
Tehnologija je trenutno v fazi dokazovanja koncepta in ima zato še kar nekaj pomanjkljivosti. Trenutno je za uspešen test potrebno 12 kapljic krvi, kar je v praksi seveda neuporabno, a znanstveniki upajo, da se bo z izboljšavami tehnologije ta količina zmanjšala na količino, ki jo je mogoče dobiti s pikom v prst. Upajo tudi, da bo v prihodnosti senzor mogoče vgraditi kar neposredno v telefon.
GPhone je razvila ekipa znanstvenikov pod vodstvom profesorjev Patricka Merciera in Josepha Wanga, članek o njem pa je bil pred kratkim objavljen v reviji Biosensors and Bioelectronics.
Če vas zanima še kak pristop k merjenju sladkorja s pomočjo pametnega telefona, si lahko ogledate še izdelek, imenovan Dario ali pa sistem OneDrop, ki sta oba že na trgu.
Vir: University of California San Diego
