Eno takšnih raziskav je skušala izvesti skupina znanstvenikov avstralske University of the Sunshine Coast. Zanimala jih je socialna dinamika in gibanje tamkajšnjih srak. V ta namen so razvili majhne oprtnice, težke manj kot en gram, ki so, poleg sledilnega modula, imele vgrajeno tudi dovolj zmogljivo baterijo, da je imela celotna naprava uporabno avtonomijo, hkrati pa niso bile prevelike za ptice. Poleg tega so te »testne« srake naučili uporabljati posebne krmilne postaje, na katerih so se, medtem ko so se srake hranile, prenesli podatki iz oprtnic in brezžično napolnila baterija, poseben magnet pa je omogočal, da se oprtnica na željo raziskovalcev tudi odpne in odpade. Oprtnica je bila izdelana izredno robustno in je brez tega magneta ali močnih škarij ni bilo mogoče sneti.
Ideja se je zdela dobra, tudi izvedba jim je uspela, sledilnike so namestili petim srakam in pričeli s sledenjem. In potem se je vse skupaj »sesulo«. Le deset minut po tem, ko so namestili zadnjo napravo in zadnjo srako spustili na prostost, so opazili starejšo srako, je eni od »oprtanih« srak s kljunom uspela sneti oprtnico, nekaj ur kasneje je na podoben način »odpadlo« še nekaj oprtnic, do tretjega dne pa so bile snete prav vse. Ker niso mogli opazovati vseh srak znanstveniki ne vedo, ali je oprtnice snela ena sama sraka ali pa jih je bilo več, dejstvo pa je, da so bile oprtnice, kljub temu, da si jih srake same niso mogle sneti, odstranjene.
Je eksperiment propadel? Pravzaprav ne. O gibanju srak resda niso izvedeli kaj dosti novega, so pa zabeležili prvi primer tovrstne medsebojne pomoči med srakami. Znanstveniki sklepajo, da so srake oprtnico videle kot parazita, ki ga je potrebno odstraniti. Med pticami takšno početje ni najbolj pogosto, saj so ga do zdaj menda opazili le pri sejšelskem čopiču, majhni ptici pevki, kjer si posamezne ptice med seboj pomagajo pri odstranjevanju lepljivih semen rastline, imenovane pisonia.
Raziskava je bila objavljena v znanstveni publikaciji Australian Field Ornithology.
Vir: The Conversation
