Je. V reviji, ki jo izdaja American College of Cardiology, so bili pred časom objavljeni rezultati največje mednarodne študije na to temo do zdaj. V študiji so sistematično analizirali rezultate 179 kliničnih testiranj, izvedenih med leti 2012 in 2017. V testiranjih so različne ustanove ugotavljale vpliv najrazličnejših dodatkov v obliki vitaminov in mineralov in njihov domnevni vpliv na zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in smrtnost zaradi drugih vzrokov (all-cause mortality).
Analiza je pokazala, da najbolj uporabljano prehranski dodatki – multivitamini, vitamin D, kalcij in vitamin C – nimajo prav nobenega statistično relevantnega vpliva na preprečevanje omenjenih težav. »Nad tem, da imajo prehranski dodatki, ki jih ljudje na veliko uporabljajo, tako malo pozitivnih učinkov, smo bili precej presenečeni. Sicer ne škodijo, a tudi prednosti ne nudijo prav nobene,« je povedal David Jenkins, eden vodilnih avtorjev študije.
Študija je pokazala, da je od vseh dodatkov edino folna kislina pokazala določene pozitivne učinke glede preprečevanja možganske kapi in srčno-žilnih bolezni, vitamin B3 (niacin) in antioksidanti pa so pokazali celo rahlo povečanje tveganja smrti zaradi drugih vzrokov.
Seveda je pri vsem skupaj potrebno poudariti, da študija ne trdi, da je jemanje vitaminov in mineralov v obliki prehranskih dodatkov nekoristno v primerih, ko nekdo aktivno potrebuje te dodatke. Tak primer je recimo niacin (B3), za katerega je študija pokazala rahlo povečanje možnosti tako imenovane smrti zaradi drugih vzrokov. Študija je pokazala, da je ta vitamin problematičen le v primerih, ko se jemlje skupaj s statini (zdravili za zniževanje holesterola) in pri pacientih s povečanim tveganjem za srčno-žilnimi boleznimi, ko ga jemljejo zdrave nosečnice, pa je koristen. Vitamin B3 namreč preprečuje mutacijo nekaterih encimov, potrebnih za sintezo nikotinamid-adenin-dinukleotida (NAD), ki so se pokazali kot vzrok za nekatere hujše oblike razvojnih motenj otrok.
Študija kaže na to, da se lahko proti omenjenim težavam borimo z zdravo prehrano, ki vsebuje čim več nepredelanih živil. Če torej jemo sadje, zelenjavo in oreščke, ne potrebujemo prav nobenih dodatkov. »Prehranski dodatki, ki se jih prodaja lahkovernim ljudem, so odličen vir zaslužka, ne morejo pa nadomestiti dobesedno tisočev koristnih sestavin, ki jih najdemo v zdravi hrani, kot je sadje, zelenjava, ribe, oreščki, semena in podobno,« pravi avstralska nutricionistka Rosemary Stanton.
Vir: ScienceDailiy
