Uporaba obnovljivih virov je pojem, ki se zadnja leta veliko uporablja, največkrat v povezavi z vetrnimi farmami in sončnimi elektrarnami. To je sicer lepo in prav, a ti viri imajo (vsaj) eno dokaj zoprno težavo – vetrne elektrarne ne delujejo, če ni dovolj vetra, sončne pa so neuporabne ponoči in le delno v oblačnem vremenu. To seveda pomeni, da so takšni viri dokaj nezanesljivi in so zato dokaj neprimerni kot primarni vir napajanja. V večini primerov se zato uporabljajo kot dopolnilo oziroma dodatek obstoječim virom, zadnje čase pa se poleg njih ponekod gradijo tudi »baterijske farme«, ki služijo kot energetski zalogovniki - ko je vetra oziroma sonca dovolj, se energija shranjuje v te baterije, v omrežje pa spušča takrat, ko energije primanjkuje. A te baterije so seveda precej drage, njihova proizvodnja pa precej umazana. So baterije res edini način, kako shraniti električno energijo? Ne…
Na nekaterih rekah, posebej tistih z nižjimi pretoki, obstajajo hidroelektrarne, ki delujejo tako, da se v času, ko je električne energije dovolj, voda prečrpava v jez nad elektrarno, v času, ko energije primanjkuje, pa se usmeri čez turbine. Gre torej za neke vrste »baterijo«, ki pa energije ne shranjuje v električni (prevzaprav kemijski) obliki ampak jo v času, ko je proizvodnja električne energije večja od povpraševanja, pretvarja v potencialno, ko pa je primanjkuje, pa nazaj v električno.
Druga rešitev, o kateri smo tudi že pisali in ki prav tako uporablja pretvorbo med električno in potencialno energijo, je uporaba žerjava in velikih betonskih blokov. Ko je energije iz obnovljivih virov dovolj, 120 metrov visok žerjav dviguje 35-tonske betonske bloke in iz njih gradi visok stolp. Ko energije začne primanjkovati, postopek obrne in bloke zlaga nazaj na tla, pri tem pa izkorišča njihovo silo teže za to, da med spuščanjem proizvaja elektriko. Takšna »elektrarna« ima kapaciteto med 10 in 35 MWh ter največjo moč med 2 in 5 MW, kar naj bi bilo dovolj za okoli 2000 sodobnih gospodinjstev. Niti ni malo in tudi zanimivo je, saj je te stolpe mogoče postaviti skoraj kamorkoli, ne potrebujejo tako dragih surovin kot baterije, za gradnjo blokov pa se lahko uporablja tudi recimo gradbeni odpad.
Pretvarjanje električne v potencialno energijo pa ni edina možnost. Zanimiva je tudi toplota. Sicer v tem primeru ne gre za ponovno pretvorbo v električno energijo, za shranjevanje energije pa vsekakor. Finsko podjetje Polar Night Energy (PNE) je namreč izdelalo »peščeno baterijo«, preko katere se že ogrevajo okoliški domovi, poslovni prostori in celo plavalni bazen.

Zadeva deluje takole - pesek se shrani v izoliran silos, podoben tistemu za žito in tam s pomočjo viškov električne energije iz obnovljivih virov segreje na 500 °C. Ker pesek zelo dobro ohranja toploto, ostaja vroč izredno dolgo, tudi več mesecev, kar pomeni, da se tako dolgo shranjuje tudi toplotna energija, ki jo je mogoče uporabljati za daljinsko ogrevanje. Tak hranilnik toplote ima menda 100 kW ogrevalne moči in 8 MWh energetske zmogljivosti, kar, glede na velikost, kot jo vidite na naslovni sliki, vsekakor ni malo.

Ideja je cenovno menda izredno ugodna in okolju prijazna, saj pesek ni »sovražnik« narave…
Vir: PNE, BBC