Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Tu in tam pa znamo tudi kakšno živalsko vrste rešiti pred izumrtjem…

Trendi
Konkurenca Pokémonu?

Konkurenca Pokémonu?

Palworld: Palfarm močno spominja na Animal Crossing. In Nintendo je spet jezen...

Trendi
Kaj pomeni koda Matrice

Kaj pomeni koda Matrice

Se spomnite tistega »digitalnega dežja« iz Matrice, kjer po črnem zaslonu polzijo čudne črke? Te d...

Trendi
Kdo so največji mesojedci?

Kdo so največji mesojedci?

Slovenci smo na lestvici nižje, kot bi človek pričakoval…

Trendi
Nikar tako…

Nikar tako…

Če boste kupovali novoletno jelko, dobro razmislite, kako jo boste prepeljali domov.

Trendi
Genialna ideja šifriranja

Genialna ideja šifriranja

Nekatere računalniške pisave se med seboj komaj opazno razlikujejo. Je to njihovo podobnost m...

Trendi
Najmanjši programirljiv avtonomni robot

Najmanjši programirljiv avtonomni robot

In stane menda le en ameriški cent…

Trendi
Je 2201 edina izjema?

Je 2201 edina izjema?

Palindromi obstajajo tudi med števili. In eden od njih ima prav posebno lastnost...

Trendi
Se je odtalil ali ne?

Se je odtalil ali ne?

Dober nasvet za tiste, ki veliko potujete in hočete imeti dogajanje v zamrzovalniku pod nadzorom.

Trendi
Je imel čas svoj začetek?

Je imel čas svoj začetek?

Kaj je bilo pred Velikim pokom?

Trendi
Kako se znebiti akviziterjev

Kako se znebiti akviziterjev

Vas pogosto kličejo po telefonu in ponujajo najrazličnejše izdelke in storitve?

Trendi
Ko bi le imeli šest prstov…

Ko bi le imeli šest prstov…

Če bi jih, bi uporabljali dvanajstiški številski sistem in življenje bi bilo precej lažje...