Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Kriv je regrat!

Kriv je regrat!

Kako naj 19-letno dekle konservativnim staršem pove, kako to, da je noseča?

Trendi
Znanstveno o neznanstvenem

Znanstveno o neznanstvenem

Eden najbolj znanih fizikov o neznanih letečih predmetih, astrologiji in znanstvenih metodah…

Trendi
Kako vedo, da ni prava?

Kako vedo, da ni prava?

Preverjanje pravilnosti številk kreditnih kartic obstaja že 60 let…

Trendi
Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

ZDA bodo ob vstopu pregledovale tudi vaša družbena omrežja in zahtevale podatke tudi o vaših ožj...

Trendi
Zaporniška statistika

Zaporniška statistika

Glede na število zaprtih ljudi smo kar nizko na lestvici…

Trendi
Se tudi rastline pogovarjajo?

Se tudi rastline pogovarjajo?

Znanstveniku je uspelo pripraviti dve rastlini do tega, da sta se pogovarjali med seboj... Recimo...

Trendi
Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Nekateri ohranjajo smisel za humor tudi po smrti. Tu je 40 takšnih…

Trendi
Obojeročna šola

Obojeročna šola

V majhni indijski vaški šoli učence od prvega razreda naprej učijo pisati z obema rokama. Baje n...

Trendi
Zakaj ravno zvezdica?

Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri pošiljanju sporočila zmotite, besedo ponovite in pred njo postavite zvezdico. Zakaj?

Trendi
O Rimljanih govori tudi arktični led

O Rimljanih govori tudi arktični led

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Imenujejo se »globoke kmetije« in so menda idealne za uporabo v premogovnikih.

Trendi
Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

S pomočjo umetne inteligence lahko možganski valovi postanejo izgovorjene besede