Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...

Trendi
Nenavadna in nepričakovana povezava

Nenavadna in nepričakovana povezava

Nad simptome avtizma z zdravilom proti – driski…

Trendi
Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

Četrta dimenzija je... dokaj čudna...

To, da naj bi bila čas, vemo, toda kako je to videti v praksi? Z našimi čutili v 3D-svetu? Kot magija&h...

Trendi
Pisanje je boljše

Pisanje je boljše

Učenje in pomnjenje je pri pisanju bolj učinkovito kot pri tipkanju…

Trendi
Robotski kojot čuvaj

Robotski kojot čuvaj

Ameriška vojaška letališča bodo pred divjimi živalmi varovali štirikolesni robotsk...

Trendi
Prijaznost - znak bolezni

Prijaznost - znak bolezni

Medvedi v Kaliforniji zaradi bolezni postajajo prijazni do ljudi…

Trendi
Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bi lahko letališče bilo »krožišče«? Menda...

Bodo letališča prihodnosti imela krožne vzletno/pristajalne steze?

Trendi
Mleko brez krav

Mleko brez krav

Izraelsko podjetje razvija postopek proizvodnje mleka brez krav ali drugih sodoprstih kopitarjev.

Trendi
Sopotnik od tlakovcev do divjine

Sopotnik od tlakovcev do divjine

Vsestransko e-kolo za mesto in brezpotja, s tovorom ali brez njega.

Trendi
Pazite se pametnih seksualnih igračk

Pazite se pametnih seksualnih igračk

Lahko se namreč zgodi, da bodo snemale vaše intimne seanse. Eno takšnih so že našli, proi...

Trendi
Tu boste pa res imeli mir...

Tu boste pa res imeli mir...

Imenuje se točka Nemo in je tako na samem, da bodo vaši najbližji sosedi astronavti na mednarodni vesol...

Trendi
Nad podnebne spremembe z vesoljskimi mehurčki

Nad podnebne spremembe z vesoljskimi mehurčki

Mehurčki, »spuščeni« v vesolje, bi lahko ublažili najhujše posledice podnebnih ...