Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Življenje s Tourettom

Življenje s Tourettom

Iz prve roke o žalostnih in zabavnih posledicah zoprne motnje…

Trendi
So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Ne, nista pravi

Ne, nista pravi

Z umetno inteligenco ustvarjeni zraščeni dvojčici Valeria in Camila osvajata internet

Trendi
Je umetna inteligenca res pametna?

Je umetna inteligenca res pametna?

V bistvu ni, gre le za neskončno metodo poskusov in napak… če zelo poenostavimo…

Trendi
Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Sveta voda iz etiopskega vodnjaka sedmim Evropejcem podarila – kolero…

Trendi
Opišite svoj prdec!

Opišite svoj prdec!

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zab...

Trendi
Glasba proti demenci

Glasba proti demenci

Glasba naj bi pomagala pri ponovni vzpostavitvi nekaterih kognitivnih funkcij pacientov z demenco.

Trendi
Napaka, ki je rešila milijone

Napaka, ki je rešila milijone

Napačen keramični upornik, nič večji od zrna riža, je pred sedemdesetimi leti postavil osnovo za – srčni...

Trendi
Elektrika iz šampinjonov?

Elektrika iz šampinjonov?

Bionične gobe, ki s pomočjo bakterij in grafena proizvajajo elektriko.

Trendi
Negotova prihodnost največjega nebotičnika

Negotova prihodnost največjega nebotičnika

Savdska Arabija ustavila gradnjo največjega nebotičnika na svetu.

Trendi
»Popij nekaj!«

»Popij nekaj!«

Nov nosljiv senzor, povezan s pametno telefonsko aplikacijo, bo opozarjal uporabnika na nizko raven hidracije.

Trendi
Saj je način, ampak…

Saj je način, ampak…

Mehiški učitelj je prišel na »genialno« idejo, kako preprečiti prepisovanje…