Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
O Rimljanih govori tudi arktični led

O Rimljanih govori tudi arktični led

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Imenujejo se »globoke kmetije« in so menda idealne za uporabo v premogovnikih.

Trendi
Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

S pomočjo umetne inteligence lahko možganski valovi postanejo izgovorjene besede

Trendi
Mislite, da ne znate risati?

Mislite, da ne znate risati?

Motite se. Poskusite tole in presenečeni boste…

Trendi
Poklon »padlim« žuželkam

Poklon »padlim« žuželkam

Japonsko podjetje, ki proizvaja pesticide, vsako leto organizira »obred transcendence« v čast žuže...

Trendi
Nov nos v petih minutah

Nov nos v petih minutah

Molekularna kirurgija omogoča oblikovanje hrustanca brez uporabe skalpela in z lokalno anestezijo.

Trendi
Je deljivo s 7?

Je deljivo s 7?

So vam v šoli povedali, kako ugotoviti ali je neko število deljivo s 7? Nekaterim mogoče, večini...

Trendi
Kanabis iz kvasa?

Kanabis iz kvasa?

Kanabinoide, ki jih najdemo v marihuani, je mogoče zelo poceni proizvesti tudi iz pivskega kvasa.

Trendi
Edison se je zmotil

Edison se je zmotil

Leta 1894 je Edison napovedal, da čezatlantski telefonski pogovori nikoli ne bodo mogoči.

Trendi
Človek vinska klet

Človek vinska klet

Prvi primer človeka, ki proizvaja alkohol v svojem – mehurju.

Trendi
Najbolj nerazburljiv šport na svetu

Najbolj nerazburljiv šport na svetu

Imenuje se »sedenje na drogu«, nihče ne ve, kdo je avtor, obstaja pa tudi v Gunessovi knjigi rekor...

Trendi
Nad raka s - herpesom

Nad raka s - herpesom

Gensko spreminjanje virusov kot obetajoč pristop k zdravljenju raka…