Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe
Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Pred letom dni je NASA sporočila, da je njen rover Curiosity na Marsu odkril dolge molekule organskih spojin. ...

Trendi
Divjih 400 let Evrope

Divjih 400 let Evrope

Zanimiva animacija spreminjanja števila prebivalcev v Evropi od leta 1600 do danes...

Trendi
»Grdo pa ne boste govorili!«

»Grdo pa ne boste govorili!«

Filter nespodobnih besed je na paleontološki konferenci prepovedal besedo »kost«.

Trendi
Umetna inteligenca uničuje medije

Umetna inteligenca uničuje medije

Medijski regulatorji opozarjajo na povzetke, ustvarjene z umetno inteligenco

Trendi
Z UV-žarki nad umazane plenice

Z UV-žarki nad umazane plenice

Bo mogoče umazane plenice reciklirati? Videti je tako…

Trendi
Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Prvi dokaz, da možganske »energetske centrale« poganjajo – in lahko obrnejo – simptome...

Trendi
Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Pred nekaj leti je arheolog Walter Crist odkril okrogel kamen, ki je najverjetneje nekoč služil kot igralna po...

Trendi
»Vesoljska« prevara

»Vesoljska« prevara

80-letna ženska je plačala za pomoč astronavtu, ki je trdil, da je obtičal v vesolju.

Trendi
Zlati metulj

Zlati metulj

Ne, ni obesek za verižico ali kak podoben okrasek ampak buba čisto pravega metulja…

Trendi
Najhitrejše dvigalo na svetu

Najhitrejše dvigalo na svetu

Nebotičnik Guangzhou CTF Financial Centre v mestu Guangzhou na Kitajskem gosti najhitrejše dvigalo na s...

Trendi
»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

Nekatere inovativne ideje puljenja mlečnih zob pač ne delujejo. Recimo tale raketna….

Trendi
Korenček in ohrovt

Korenček in ohrovt

Otroci že v maternici vedo, kaj jim je všeč in kaj ne…