Atomske bombe in ribe

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 7. 04. 2020 07:42:00, Kategorija: Trendi

Jedrski poizkusi iz časa hladne vojne pomagajo pri določanju starosti največje ribe na svetu.

Atomske bombe in ribe

Če hočemo ohraniti ogrožene živalske vrste jih moramo seveda kar najbolje spoznati in eden od pomembnih podatkov je tudi pričakovana življenjska doba teh živali. Pri večini vrst tega podatka ni težko ugotoviti, pri nekaterih pa imajo biologi kar nekaj težav. In ena takšnih živali je kitovec. Gre za počasi plavajočega morskega psa, ki se prehranjuje filtratorsko in velja za največjo danes živečo vrsto rib, ki doseže povprečno dolžino okoli 10 m, največji znani primerki pa so dosegli tudi 20 m v dolžino in tehtali po 34 ton.

Določanje starosti kitovca je bilo do sedaj izredno težavno. Edini način je bil z analizo hrbteničnih vretenc, ki jih sestavljajo obročki, ki jih je z leti vedno več. Zadeva bi lahko bila podobna letnicam pri drevesih, težava je le v tem, da biologi niso vedeli, kako hitro ti obročki nastajajo. Nekatere študije so nakazovale, da bi lahko novi obročki nastajali vsake pol leta, druge pa, da rastejo eno leto. No, sedaj so znanstveniki našli rešitev oziroma metodo določanja starost z – analizo razpolovne dobe ogljika-14, ki je ostanek jedrskih poskusov iz petdesetih in petdesetih let prejšnjega stoletja.

Ogljik-14 je radioaktivni element, ki ga najdemo v atmosferi tudi brez jedrskih poskusov in ga absorbira vsako živo bitje na Zemlji. Jedrski poizkusi v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so začasno podvojil količino elementa v atmosferi in tako povečali njegovo koncentracijo v vseh od takrat nastalih organskih materialih. Ogljik-14 ima, tako kot vsi radioaktivni izotopi, to dobro lastnost, da zelo enakomerno razpada, ta enakomernost pa nam lahko pomaga pri določanju starosti nekega organskega materiala.

Z analizo ogljika-14 v posameznih vretencih poginulega kitovca so avstralski biologi ugotovili, da obročki nastajajo letno in da kitovci dosegajo starost tudi do 100 let.

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Frontiers in Marine Science.

Vir: Australian Institute of Marine Science

preberite še to

Trendi
Največje električno letalo

Največje električno letalo

Električna Cessna je uspešno prestala svoj krstni let.

Trendi
Pladenj za nerodne

Pladenj za nerodne

S tem pladnjem bo konec nesreč pri prenašanju pijač…

Trendi
Je mogoče ustreliti Zemljo?

Je mogoče ustreliti Zemljo?

Kaj bi se zgodilo, če bi astronavt z Lune ustrelil proti Zemlji? Bi projektil dosegel našo atmosfero?

Trendi
Švicarski nožek med povodci

Švicarski nožek med povodci

Tale povodec zna skoraj vse, le sprehoda na bo opravil namesto vas…

Trendi
Zakaj ravno zvezdica?

Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri pošiljanju sporočila zmotite, besedo ponovite in pred njo postavite zvezdico. Zakaj?

Trendi
Energija »vse v enem«

Energija »vse v enem«

Plavajoče platforme, ki zajemajo energijo sonca, vetra in valov hkrati.

Trendi
Tudi Slovenija je zraven… Recimo…

Tudi Slovenija je zraven… Recimo…

Na seznamu 20 najstarejših podjetij na svetu je tudi eno slovensko, ki pa…

Trendi
Kladivo in pero

Kladivo in pero

Lunarni dokaz, da v vakuumu oba padata enako hitro…

Trendi
Burgerska distanca

Burgerska distanca

Burger King je v Nemčiji predstavil krone, ki zagotavljajo primerno varnostno razdaljo…

Trendi
Bi navijali? Lahko!

Bi navijali? Lahko!

Yamaha je izdelala napravo, ki omogoča oddaljeno navijanje, ki ga igralci dejansko slišijo.

Trendi
Hoteli so postati Spidermani

Hoteli so postati Spidermani

Trije bratci so ujeli črno vdovo in se pustili pičiti, da bi postali Spidermani. In končali v bolnišnic...

Trendi
Ples v času korone

Ples v času korone

Tako je videti plesna zabava, ki upošteva varnostno razdaljo…