Znanstveniki Inštituta za protimikrobne raziskave Ineos iz Oxforda so se problema lotili malce drugače. Namesto na nove vrste antibiotikov so se lotili bakterij kot takih in pričeli iskati možnosti, kako oslabiti njihov obrambni mehanizem in s tem omogočiti ponovno delovanje obstoječim antibiotikom. Osredotočili so se na antibiotike, imenovane karbapanemi, ki sodijo med tako imenovane betalaktamske antibiotike z najširšim območjem delovanja in so odpornejši od penicilinov in cefalosporinov, zdravniki pa jih uporabljajo v primerih, ko odpovejo vse ostale vrste antibiotikov. Nekaj bakterij je razvilo odpornost tudi proti karbapanemom, a znanstvenikom je uspelo ugotoviti, kako. Bakterije začnejo proizvajati encime, imenovane metalo-beta-laktamaze (MBL), ki razgrajujejo zdravilo in s tem »varujejo« bakterije. Ko so odkrili to povezavo je sledilo logično nadaljevanje – iskanja zdravila, ki bi preprečil proizvodnjo MBL in s tem karbapanemom spet omogočil njihovo učinkovitost.
Ideja je sicer dobra, izvedba pa… Znanstveniki so preiskali več sto tisoč kemičnih spojin in iskali nekaj, kar bi preprečilo izločanje MBL, hkrati pa pustilo nedotaknjene druge beljakovine. Rešitev se je pokazala v obliki skupine, imenovane indol-karboksilati, ki se ima enake receptorje kot karbapanemi, a jih ima MBL raje, zato se veže raje, antibiotik pa pusti, da »dela svoje delo«.
Prvi testi na karbapaneme odporni bakteriji E. coli so pokazali, da je kombinacija indol-karboksilatov in meropenema (enega od karbapanemov) bila kar petkrat bolj učinkovita proti tako imenovanim superbakterijam kot goli antibiotik, delovala je že pri precej nižjih odmerkih, pri miših pa so se pojavili le zelo blagi stranski učinki.
Testiranje nove ideje je šele v začetku, a če bo šlo vse po sreči bomo dobili zdravilo, ki bo upočasnila razvoj odpornosti bakterij na antibiotike.
Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Chemistry.
Vir: University of Oxford preko Phys.org
