Sodobna elektronika, kamor sodijo seveda tudi kompleksna elektronska vezja, solarni paneli, baterije in še kaj, za svoje delovanje zahtevajo kar nekaj redkih kovin – neodim, indij, srebro, pa tudi manj znane kovine, ko so prazeodim, disprozij, terbij in še kaj bi se našlo. Ker uporaba in s tem proizvodnja elektronike že leta silovito raste, je tudi potreba po teh kovinah velika. Z zavezami cele vrste držav, pokrajin in mest, da bodo do leta 2050 v celoti prešli na obnovljive vire, bo seveda potreba po solarn ih panelih, vetrnih elektrarnah, baterijskih farmah in še čem, vedno večja. Omenjena študija je pokazala, da bi lahko bila celo prevelika. Težava je namreč v tem, da preprosto ne bomo mogli izkopati ali kako drugače pridobiti dovolj omenjenih kovin, ki bodo potrebne za delovanje teh energetskih virov. Projekcije kažejo, da bo samo proizvodnja solarnih panelov in vetrnih turbin do leta 2050 zahtevala 12-krat več indija kot je sedaj celotna svetovna proizvodnja, proizvodnja neodima se bo do takrat morala povečati za sedemkrat, srebra za trikrat… In to vse le za potrebe obnovljivih virov energije. Kaj pa ostala industrija?
Vse skupaj bi seveda lahko bil velik problem, saj bo potrebno odpirati nove rudnike in iskati nove načine pridobivanja teh kovin, kar ni mogoče čez noč. In zato se lahko pride do pomanjkanja teh kovin, kar bo še dodatno dvignilo ceno in »čisti« cilji se lahko zamaknejo v nedogled. Narava pa ne čaka…
Ena od rešitev bi seveda bila reciklaža. V svetu se zaenkrat reciklira zelo malo elektronike. Večina je konča na odpadih. Zakaj? Zato, ker je pridobivanje »svežega« materiala zaenkrat cenejše kot recikliranje. A to se utegne kmalu spremeniti.
Vir: Metabolic
