Bomo kmetovali pod zemljo?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 4. 12. 2018 05:09:00, Kategorija: Trendi

Imenujejo se »globoke kmetije« in so idealna za uporabo v premogovnikih.

Bomo kmetovali pod zemljo?

Kaj narediti s premogovnikom, ko postane nerentabilen za pridobivanje premoga? Lahko ga spremenimo v kakšno turistično atrakcijo, v njem lahko gojimo gobe, lahko pa ga, kot so prikazali znanstveniki univerze v Nottinghamu, v njem zgradimo nekaj, čemur pravijo »globoke kmetije« (deep farms).

Kmetovanje, kot ga poznamo, se sooča z vse večjimi težavami zaradi klimatskih sprememb. Suše, poplave, toča in podobne nevšečnosti lahko uničijo celoten pridelek in kmetje so proti temu v veliki meri nemočni. Kaj pa, če bi polja preselili nekam, kjer lahko nadziramo klimatske pogoje? Recimo v zaprte prostore? To bi šlo, če bi lahko proizvedli toliko pridelkov, da bi s tem pokrili finančni vložek v izgradnjo takšnega objekta, ki vsekakor ni poceni. Vsaj navpična polja in rastlinjaki niso… Kaj pa, če tak objekt že obstaja? Recimo opuščeni premogovnik?

Ideja se na prvi pogled zdi čudna, ko pa malo razmislimo vidimo, da ima precej potenciala. V rudnikih je, zaradi dobre izolacije, s pomočjo toplotnih črpalk relativno preprosto vzdrževati konstantno temperaturo, v podzemnih jaških pogosto ni težav z vodo, ki je poleg tega še precej čistejša od tiste na površju ali deževnice, s pomočjo energijsko dokaj varčne osvetlitve LED pa tudi fotosinteza ni več vprašljiva, pa tudi zračenje je že na voljo. Poleg tega so premogovniki zaradi delovne sile praviloma v bližini mest (no, ja, mnoga mesta so nastala zaradi nahajališč premoga), to pa pomeni tudi relativno nizke transportne stroške. Znanstveniki omenjene univerze so izračunali, da bi lahko že majhna  »globoka kmetija« letno proizvedla okoli 80 ton hrane, s tem da bi lahko imela tudi do deset pridelovalnih ciklov letno odvisno seveda od vrste pridelka. Izračuni so pokazali, da bi en podzemni hektar pridelovalne površine lahko ustvaril toliko pridelka kot 4-6 hektarjev »zunanjih« površin.

In kaj bi lahko gojili na takšnih podzemnih poljih? Potencialni pridelki vključujejo solate in drugo listnate zelenjavo (špinača, ohrovt…), zelišča (bazilika meta…), jagode, gobe, korenje, jajčevce in še kaj. Ni slabo za drugače neizkoriščen prostor, posebej za države, kot je Velika Britanija, kjer imajo okoli 150.000 opuščenih rudnikov, v katerih je okoli 2500 hektarjev uporabnih površin. Če to množimo s 4 ali 6 dobimo kar lepo površino, mar ne…

Vir: BBC

preberite še to

Trendi
Domači vlakec smrti

Domači vlakec smrti

Bi radi razveselili otroke (in sebe)? Zakaj si ne bi izdelali lastnega vlakca smrti…

Trendi
Napihljivi nosilci

Napihljivi nosilci

Avtomobilski strešni nosilci so uporabni, a nerodni. Ne vsi…

Trendi
Zmaji namesto vetrnic

Zmaji namesto vetrnic

Zakaj vetrne farme na zemlji, če so lahko zmaji nad morjem?

Trendi
Nič več »skritih mest«?

Nič več »skritih mest«?

Lufthansi je dovolj tega, da potniki izkoriščajo luknjo v sistemu in tako ceneje letijo.

Trendi
Kdo pravi, da ne gre?

Kdo pravi, da ne gre?

Nov način varjenja omogoča varjenje zlitin, ki so veljale za nezvarljive.

Trendi
Ljubezenski gumb

Ljubezenski gumb

Vam je do seksa, pa vam je to nerodno pokazati? Uporabite gumb LoveSync.

Trendi
Vsestranski merilnik

Vsestranski merilnik

Laserskih merilnikov je na trgu kar nekaj, tale Boschev pa je nekaj posebnega.

Trendi
Taborniški multipraktik

Taborniški multipraktik

Tale večfunkcijski pribor bi prišel prav v vsakem nahrbtniku.

Trendi
Najbolj zeleni sta…

Najbolj zeleni sta…

Kdo največ prispeva k »ozelenitvi« Zemlje? Indija in Kitajska… In to že dvajset let…

Trendi
Elektrika iz – zastav

Elektrika iz – zastav

Znanstveniki so izdelali zastavo, ki med plapolanjem zajema tako vetrno kot sončno energijo.

Trendi
Matematična risanka

Matematična risanka

V risani seriji Futurama je mogoče najti zanimive matematične »pojave«.

Trendi
Da, tudi to obstaja

Da, tudi to obstaja

Obstaja robotska roka, ki stane slabih 450 € in vam - očisti WC.