Iztegnemo roko predse in dvignemo palec. Zapremo levo oko in levi rob palca poravnamo z levim robom objekta, za katerega želimo ugotoviti, kako daleč je. Roko držimo pri miru in odpremo levo oko ter zapremo desno. Palec se bo »preselil« v desno. Zdaj na oko ocenimo, kolikšen je ta premik, pri čemer upoštevamo razdaljo od levega roba objekta do levega roba prsta na »novem« mestu. To dolžino zdaj pomnožimo z deset in dobimo razdaljo do objekta.
Vzemimo primer avtomobila. Zanj vemo, da je dolg kake 4 metre, ne vemo pa, kako daleč je. Najprej z zaprtim levim očesom poravnamo palec z levim robom avtomobila, nato pa odpremo levo in zapremo desno oko. Vidimo, da se je palec »preselil« v desno tako, da razdalja od levega roba avtomobila do levega roba palca ustreza približno dvema dolžinama avtomobila. In ker vemo, da je avto dolg 4 metre, je razdalja do njega 2 x 4 x 10 = 80 metrov.
Koliko natančna je takšna meritev? Zadevo smo preizkusili v praksi z laserskim merilnikom in to na majhnih in večjih razdaljah. Zadeva se je izkazala za dokaj točno, posebej pri rpedmetih, ki so bili bolj blizu. »Palčna meritev« je pokazala, da je recimo televizijski sprejemnik oddaljen okoli 6 metrov, laserski merilnik pa je pokazal 5,5 metra. Pri nekoliko bližji knjižni polici je bila razlika še manjša, saj sta se »meritev« in meritev razlikovali le za kakšnih 20 cm. Kaj pa meritve objektov, ki so dlje? Avtomobil, ki je stal na parkirišču, je bil »čez palec« stran 200 metrov, laserska meritev pa je pokazala 232 metrov, kar pravzaprav niti ni tako slabo…
So tudi vas kdaj učili kakšne »okometrične« metode?
▪
