Skupina znanstvenikov pod vodstvom Manuja Mannoorja in Sudeepa Joshija iz tehnološkega inštituta Stevens v ameriškem New Jerseyju, je začela z navadnim dvotrosnim kukmakom, torej travniškim šampinjonom. Na njegov klobuk so s 3D-tiskalnikom in elektronskim črnilom, ki je vsebovalo grafenske nanotrakce, natisnili razvejani vzorec. Preko tega vzorca so nato natisnili še en, tokrat spiralni vzorec iz bio-črnila, ki je vsebovalo cianobakterije.
Takšno gobo so nato osvetlili, s tem povzročili, da so bakterije začele s fotosintezo, v procesu katere so skozi njihove zunanje membrane začeli prehajati elektroni. Na mestih, kjer se je bio-črnilo srečalo z elektronskim črnilom, so se ti elektroni prenesli na prevodno mrežo grafenskih nantorakcev in s tem ustvarjali merljiv električni tok. Ta sicer s svojimi okoli 65 nanoamperi ne more napajati kakšne naprave, a več takšnih gobic skupaj bi lahko prižgalo kakšno LED. In kakšno vlogo igra pri tem šampinjon? Ta cianobakterijam nudi zaščito, hranljive snovi in vlago in s tem podaljša njihovo življenje.
Znanstveniki sedaj, ko so dokazali koncept delovanja, delajo na povečanju učinkovitosti sistema, ki bi v končni fazi lahko pripeljal do umetne bioluminiscence, kar bi lahko pripomoglo k varčnejšemu osvetljevanju in osvetljevanju brez napajanja iz električnega omrežja ali baterij.
Raziskava je bila objavljena v reviji Nano Letters.
Vir: EurekAlert
