Velika pričakovanja so usmerjena v zdravljenje STX-1150 ameriškega biotehnološkega podjetja Scribe Therapeutics, ki epigenetsko utiša gen PCSK9 v jetrih z namenom zmanjšanja koncentracije lipoproteinov nizke gostote (LDL-C). To sicer ni prvi tovrstni pristop – o prizadevanjih podjetja Verve Therapeutics so poročali že leta 2023, nedavno pa tudi o kandidatu CTX310 podjetja CRISPR Therapeutics. Vendar sta oba še vedno v fazi kliničnih preskušanj.
STX-1150 je namenjen zdravljenju hiperholesterolemije, ključnega dejavnika razvoja aterosklerotičnih srčno-žilnih bolezni (ASCVD). Terapija epigenetsko utiša PCSK9 in s tem znižuje LDL-C brez trajnih sprememb v DNK.
»STX-1150 smo zasnovali tako, da premaga številne omejitve današnjih terapij za zniževanje lipidov z uporabo močnega epigenetskega utišanja ter pomembno spremeni način obvladovanja srčno-žilnega tveganja pri milijonih bolnikov,« je povedal izvršni direktor podjetja Scribe, dr. Benjamin Oakes. »Namesto rezanja ali trajne spremembe DNK STX-1150 v bistvu vzpostavi epigenetske modifikacije in metilacijske oznake DNK na lokusu PCSK9 v jetrnih celicah, s čimer utiša izražanje gena na način, ki je po potrebi reverzibilen.«
Na področju medicinske znanosti je tehnologija CRISPR še vedno v zgodnji fazi razvoja – pomembni preboji so bili doseženi leta 2019, lani pa je bila prvič uspešno uporabljena za zdravljenje dojenčka z neozdravljivo genetsko boleznijo. Leta 2024 je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila prelomno terapijo CRISPR/Cas9 za zdravljenje srpastocelične anemije, kar kaže na hiter napredek te tehnologije. Čeprav mnogi tovrstno precizno medicino vidijo kot prihodnost zdravljenja bolezni, se še vedno sooča s številnimi regulativnimi in etičnimi izzivi. Velik izziv je tudi dostopnost – terapija za srpastocelično anemijo Casgevy stane ocenjenih 2,2 milijona ameriških dolarjev na bolnika, kar je za večino nedosegljivo. Uspešna terapija za srčno-žilne bolezni bi sicer odpravila stroške stalnega jemanja zdravil za obvladovanje stanj, kot je povišan LDL-C, vendar ostaja vprašanje, ali bi imelo približno 70 milijonov Američanov s kronično povišanim holesterolom dostop do takšne enkratne terapije po njeni odobritvi. Treba pa je omeniti, da tudi penicilin ob svojem prihodu na trg leta 1940 ni bil poceni in je stal približno 400 dolarjev na odmerek (preračunano v današnjo vrednost).
Odobrena terapija CRISPR za LDL-C ima potencial, da postane prva izmed številnih takšnih terapij, ki bodo postopoma izboljšale dostopnost tovrstnega zdravljenja. Biotehnologija in personalizirana medicina namreč veljata za prihodnost medicine.
»Vstop v klinično fazo s STX-1150 predstavlja odločilen trenutek za podjetje Scribe in širše področje genske medicine,« je dejal Oakes. »Scribe razvija zdravila na osnovi CRISPR z lastnostmi moči, specifičnosti in trajnosti, ki lahko dvignejo trenutni standard zdravljenja, zlasti pri velikih kardiometaboličnih populacijah.«
Vir: Scribe Therapeutics