Globalno segrevanje in vojaški proračun

Carl Edward Sagan (1934-1996) je bil ameriški astronom in eksobiolog in profesor na uglednih ameriških univerzah, kot sta Harvard in Cornell. Ukvarjal se je s površji in atmosferami planetov, izdelal je model tople grede za atmosfero Venere in s tem pojasnil visoko temperaturo na površju tega planeta, našel je dokaze za višinske razlike na površini Marsa in dokaze za organske molekule v atmosferi Jupitra, ukvarjal se je z možnostjo življenja na drugih planetih in nastankom življenja na Zemlji in bil eden od utemeljiteljev eksobiologije, vede, ki se ukvarja z iskanjem zunajzemeljskega življenja, napisal je tudi več poljudnoznanstvenih knjig, po njegovem znanstvenofantastičnem romanu Stik (Contact) pa so leta 1997, torej leto dni po njegovi smrti, posneli istoimenski film z Jodie Foster v glavni vlogi.

Sagan se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zavedal človekovega vpliva na segrevanje ozračja ter posledic, ki jih to prinaša in o tem skušal poučiti tudi javnost. Enega takšnih govorov je imel tudi leta 1990, na 5. forumu o porajajočih se vprašanjih (5th Emerging Issues Forum) na univerzi v Severni Karolini, kjer je predstavil, kaj bi bilo, če bi denar, ki so ga ZDA vložile v hladno vojno, porabili za varovanje okolja. Predavanje je bilo izredno zanimivo in si ga lahko v celoti ogledate v spodnjem videu. Če vas zanima le del o primerjavi z vojaškim proračunom v zvezi s hladno vojno, smo ga »prevrteli« le na ta del, po željni pa ga seveda lahko pogledate od začetka. Je vredno…

In kaj je povedal? Ljudje imamo radi primerjave, saj nam te dajo boljši občutek za dimenzije stvari. Sagan je zato dal primerjavo – ZDA so od začetka hladne vojne pa do leta 1990 v vojaški proračun vložile toliko denarja, da bi z njim lahko kupile vse v ZDA razen zemlje. Vse »zgradbe, vsa vozila, plovila, letala, svinčnike, plenice«, kot se je izrazil. In zakaj? Kakšna je bila verjetnost, da bo takratna Sovjetska zveza napadla ZDA? Stoodstotna zagotovo ne, saj se to ni zgodilo. Je bila le 10 odstotna? Mogoče. A logičen odgovor je, da je treba biti previden. Da se je potrebno pripraviti tudi na manj verjetne scenarije… To »vojaško« logiko je nato postavil ob bok oziroma primerjal z »okoljsko«, kjer je nevarnost mnogo bolj verjetna in ugotovil, da je slednja neprimerno bolj logična. In to ne le iz zornega kota zmanjševanja segrevanja. Ugotovil je, da bi vsi ukrepi, ki bi se izvedli, bili povsem logični, dobrodošli in koristni tudi če globalnega segrevanja sploh ne bi bilo… In svoje trditve je tudi ustrezno argumentiral… Že leta 1990...


Vir: YouTube