Hrast je pametno drevo

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 22. 05. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Kako hrast »manipulira« z vevericami, da mu te pomagajo pri razmnoževanju.

Hrast je pametno drevo
Zgodbica ima začetek, ki je vsem znan. Hrast in veverica živita v eni takšni lepi simbiozi – seme hrasta, torej želod, je vevericam zelo okusen in zanje zelo hranilen, zato ga nabirajo in shranjujejo na najrazličnejša mesta, pogosto v zemljo, dovolj daleč od matičnega drevesa, da nove rastline ne zaduši senca lastne »matere«. In ker veverice kak želod kdaj pozabijo v zemlji, se ta razvije v novo rastlino. Hrast vevericam torej nudi hrano, te pa mu pomagajo pri razmnoževanju.

A zgodba se s tem ne konča. Vsakih nekaj let, okoli pet, hrast »namenoma« izredno obilno obrodi. Želoda je tudi več desetkrat več kot običajno in zato govorimo o želodovem letu. Veverice so nad takšno obilno letino navdušene in želod shranjujejo s še večjo vnemo in na še več različnih mest. A velika količina in veliko število mest pomeni, da na bistveno več želoda »pozabijo« oziroma ga ne morejo pojesti, posledica pa je, da bo bistveno več semen imelo možnost vzkliti in se razviti v novo rastlino. Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da je letina med drevesi v nekem gozdu vedno »usklajena« in se ne zgodi, da bi nekateri hrasti dobro obrodili v enem letu, drugi pa v drugem.

In zakaj hrast vsako leto ne obrodi tako dobro in »zasuje« veveric? No, tu pride do izraza tista »manipulacija«. Če bi bilo semen vsako leto v izobilju, bi se populacija veveric in drugih živali, ki se hranijo z želodom, zelo povečala, to pa bi pomenilo, da bi se možnosti za preživetje rastline zmanjšale. S tem, ko je letina obilna le vsakih toliko in toliko let, ostane populacija »plenilcev« pod nadzorom in možnost nastanka mladih hrastov večja. 

Znanstveniki še ne vedo, kako takšna »komunikacija« med hrasti poteka. Mogoče je, da obilno leto nastopi zaradi ugodnih vremenskih razmer, lahko pa gre za kak način koreninske kemične signalizacije med rastlinami.


Vir: Steve Mould/YouTube

preberite še to

Trendi
Ognja ne uporabljamo le ljudje

Ognja ne uporabljamo le ljudje

Znanstveniki so ugotovili, da kar nekaj avstralskih ptic roparic namenoma povzroča požare in s tem izbeza plen...

Trendi
Prijetna budnica

Prijetna budnica

Si lahko zamislite, da vas zjutraj zbudi ptičje petje s 125 decibeli?

Trendi
Gospa z nesmrtnimi celicami

Gospa z nesmrtnimi celicami

Henrietta Lacks je ženska, ki je brez svoje vednosti dala enega največjih prispevkov sodobni medicini.

Trendi
Lokostrelec z drugega sveta

Lokostrelec z drugega sveta

Guinnessov rekord v streljanju z lokom skozi ključavnico.

Trendi
Bo strupen polžek rešil diabetike?

Bo strupen polžek rešil diabetike?

Stožčasti polž paralizira svoj plen s strupom, ki ga ima v sebi. A kar je za ribice smrt, bi lahko diabetikom ...

Trendi
Obstajajo tudi spiritualne baterije... hmmm...

Obstajajo tudi spiritualne baterije... hmmm...

A veste, da je spiritualno energijo mogoče shraniti v posebne baterije za čas, ko bo ta bolj potrebna?

Trendi
Simpatične, a jih nihče ne mara...

Simpatične, a jih nihče ne mara...

Ljubke ptičice, ki pa naredijo izredno veliko škode…Ni čudno, da jim »pernate kobilice&laq...

Trendi
Obrezovanje na višjem nivoju

Obrezovanje na višjem nivoju

6 metrov dolgo rezilo z desetimi noži, vse skupaj pa »vihti« helikopter…

Trendi
Tudi implantat ni pomagal

Tudi implantat ni pomagal

Indijski študent si je dal v uho kirurško vstaviti slušalko Bluetooth, da bi lahko goljuf...

Trendi
Donosna zadnjica

Donosna zadnjica

Google prisiljen plačati moškemu, potem ko ga je prikazal golega na Street View

Trendi
Ni bilo zlato...

Ni bilo zlato...

… ampak 4,6 milijarde let star meteorit.

Trendi
Nič več spotikanja med šotori

Nič več spotikanja med šotori

Ste se kdaj spotaknili ob napenjalno vrvico šotora? No, to…