Vsi vemo, da se je ladja Titanik, največja potniška ladja zgrajena do takrat, leta 1912 potopila na poti iz britanskega Southamptona v New York. Razlog je bil ledena gora, ki so jo z ladje prepozno opazili in… posledica je bila, da je od 2224 potnikov in članov posadke utonilo ali kako drugače umrlo več kot 1500 ljudi.
Toda zakaj niso hitreje opazili ledene gore? Eden od razlogov je, da niso imeli – daljnogledov. Toda ali ni bil daljnogled, posebej v času, ko ni bilo radarjev, sonarjev in podobnih aparatur, nekaj nujnega? Je in na Titanicu so tudi bili, le do njih niso mogli. Zakaj? Ker je bila omara, v kateri so bili, zaklenjena, ključ pa je ostal v Southamptonu.
Zgodba gre nekako takole – kot drugi oficir je bil na Titanicu najprej mišljen David Blair, ki je bil na ladji od vsega začetka in na vseh testnih plovih, a so ga odgovorni zadnji trenutek zamenjali z bolj izkušenim Henryjem Wildom, ki je pred tem plul na sestrski ladji Olympic. Zamenjava se je zgodila tako na hitro in v zadnjem trenutku, da je Blair, ki je bil zadolžen za omarico z daljnogledi, ključ preprosto pozabil predati svojemu nasledniku. Kljub temu, da je šlo za pomemben del opreme, se posadka ni kaj dosti sekirala, saj je šlo vendar ja za Titanic, največjo ladjo na svetu, ki je veljala za nepotopljivo. In tako so izvidniki nadzirali morje v okolici ladje pač brez daljnogledov.
Seveda se pojavlja vprašanje ali bi minuto pred polnočjo, ko je so goro opazili, daljnogled kaj pomagal, saj je bila noč brez meseca, tako da gora ni bila vidna, morje pa popolnoma mirno, tako da se ni moglo slišati valov, ki bi udarjali vanjo. In se je zgodilo, kar se je zgodilo…
Več v spodnjem videu, na tem mestu pa le še o tem, kaj se je zgodilo s ključi? Ostali so v Blairovi družini, leta 2007 pa so jih prodali na dražbi za, preračunano v današnjo vrednost, okoli 120.000 €.
Vir: BrightSide
