Je vsega kriv ključek?

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 26. 07. 2024 05:45:00, Kategorija: Trendi

Titanik bi (mogoče) lahko rešil majhen ključek, ki ga je nekdo pozabil predati naprej…

Je vsega kriv ključek?
Vsi vemo, da se je ladja Titanik, največja potniška ladja zgrajena do takrat, leta 1912 potopila na poti iz britanskega Southamptona v New York. Razlog je bil ledena gora, ki so jo z ladje prepozno opazili in… posledica je bila, da je od 2224 potnikov in članov posadke utonilo ali kako drugače umrlo več kot 1500 ljudi.

Toda zakaj niso hitreje opazili ledene gore? Eden od razlogov je, da niso imeli – daljnogledov. Toda ali ni bil daljnogled, posebej v času, ko ni bilo radarjev, sonarjev in podobnih aparatur, nekaj nujnega? Je in na Titanicu so tudi bili, le do njih niso mogli. Zakaj? Ker je bila omara, v kateri so bili, zaklenjena, ključ pa je ostal v Southamptonu.

Zgodba gre nekako takole – kot drugi oficir je bil na Titanicu najprej mišljen David Blair, ki je bil na ladji od vsega začetka in na vseh testnih plovih, a so ga odgovorni zadnji trenutek zamenjali z bolj izkušenim Henryjem Wildom, ki je pred tem plul na sestrski ladji Olympic. Zamenjava se je zgodila tako na hitro in v zadnjem trenutku, da je Blair, ki je bil zadolžen za omarico z daljnogledi, ključ preprosto pozabil predati svojemu nasledniku. Kljub temu, da je šlo za pomemben del opreme, se posadka ni kaj dosti sekirala, saj je šlo vendar ja za Titanic, največjo ladjo na svetu, ki je veljala za nepotopljivo. In tako so izvidniki nadzirali morje v okolici ladje pač brez daljnogledov.

Seveda se pojavlja vprašanje ali bi minuto pred polnočjo, ko je so goro opazili, daljnogled kaj pomagal, saj je bila noč brez meseca, tako da gora ni bila vidna, morje pa popolnoma mirno, tako da se ni moglo slišati valov, ki bi udarjali vanjo. In se je zgodilo, kar se je zgodilo…

Več v spodnjem videu, na tem mestu pa le še o tem, kaj se je zgodilo s ključi? Ostali so v Blairovi družini, leta 2007 pa so jih prodali na dražbi za, preračunano v današnjo vrednost, okoli 120.000 €.


Vir: BrightSide

preberite še to

Trendi
Konec statinov?

Konec statinov?

Velik korak k odpravi vsakodnevnega jemanja tablet za zniževanje holesterola

Trendi
Ste jo opazili tudi vi?

Ste jo opazili tudi vi?

V zadnjih desetletjih smo priča »novi fazi pasje evolucije«, ki ima tudi znanstveno podlago. Menda...

Trendi
Revolucija v matematiki

Revolucija v matematiki

Katero število je v zgodovini pustilo največji »vtis«? Je to Pi? Ne... Najpomembnejš...

Trendi
Če ne morete zaspati, pomaga tehnika 4-7-8

Če ne morete zaspati, pomaga tehnika 4-7-8

Nekateri pravijo, da jim pomaga in narejene so celo znanstvene študije, ki naj bi to dokazovale. In kaj...

Trendi
Z lubjem nad antibiotike v vodi

Z lubjem nad antibiotike v vodi

Za odstranjevanje antibiotikov iz odpadnih voda bi lahko uporabili borovo lubje iz gozdarskih odpadkov

Trendi
Odkrijte najbolj noro (neumno) ljubezensko igro vseh časov

Odkrijte najbolj noro (neumno) ljubezensko igro vseh časov

Če želite, se lahko romantično zapletete tudi s hladilnikom…

Trendi
Jezni pijanci

Jezni pijanci

Združenje Ganskih pijancev protestira zaradi visokih cen alkohola

Trendi
Elektronske knjige so okolju precej bolj prijazne

Elektronske knjige so okolju precej bolj prijazne

Obširna raziskavai je pokazala, da je okoljski odtis tiskanih knjig bistveno slabši kot odtis e-...

Trendi
Nesreča, o kateri se učijo gradbeniki po vsem svetu

Nesreča, o kateri se učijo gradbeniki po vsem svetu

Kako ima lahko na videz majhna sprememba grozljive posledice in kako se iz takšnih nesreč kaj naučiti.

Trendi
Premeteni profesor

Premeteni profesor

Profesor je na inovativen način ulovil »plonkarje«. Niti internetu ne gre več verjeti…

Trendi
Katera evropska letalska družba ima najvišje skrite stroške?

Katera evropska letalska družba ima najvišje skrite stroške?

Reševalne takse, pristojbine za dojenčke, skupinske rezervacije… Razlike so precejšnje&he...

Trendi
Do vodika brez elektrike?

Do vodika brez elektrike?

Reaktor »beam-down« proizvaja zeleni vodik s pomočjo sončne svetlobe